FURS obvešča, da se moramo pravočasno pripraviti na predložitev evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV. Vsi davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, bodo morali za davčna obdobja od 1. julija 2025 dalje davčnemu organu v elektronski obliki po elektronski poti predložiti evidenco obračunanega DDV in evidenco odbitka DDV. Prvič, torej najpozneje do konca avgusta 2025, če imajo določeno mesečno davčno obdobje, oziroma oktobra 2025, če imajo določeno trimesečno davčno obdobje. Finančna uprava pripravlja rešitve za enostavnejšo izpolnitev te obveznosti za davčne zavezance z manjšim obsegom poslovanja. Davčnim zavezancem, ki bodo predložili evidence najmanj tri delovne dni pred potekom roka za predložitev, bo Finančna uprava tudi predizpolnila obračun DDV. Davčni zavezanec mora davčnemu organu predložiti evidenco obračunanega DDV in evidenco odbitka DDV najpozneje do roka, v katerem mora predložiti obračun DDV. Posredovanje evidenc bo možno na naslednje načine: •             iz računovodskih portalov, ki bodo podpirali oddajo preko namenskih spletnih storitev Finančne uprave,  •             uvoz pripravljenih zip datotek preko portala eDavki, •             za davčne zavezance z manjšim obsegom poslovanja tudi preko MiniBlagajne, če bodo izkoristili možnost vodenja evidenc v tej aplikaciji. Za davčne zavezance z manjšim obsegom poslovanja bo vodenje evidenc možno tudi v MiniBlagajni, brezplačni programski podpori Finančne uprave za izdajanje računov. S pomočjo te rešitve bodo davčni zavezanci poleg računov, izdanih preko MiniBlagajne ali računov izdanih iz vezane knjige računov in davčno potrjenih preko MiniBlagajne (podatki o teh računih se bodo avtomatsko prenašali v evidenco), v program evidentirali tudi podatke o drugje izdanih računih  in podatke o prejetih računih. Za davčnega zavezanca, ki bo predložil evidenci najmanj tri delovne dni pred potekom roka za predložitev obračuna DDV, bo davčni organ na podlagi predloženih podatkov iz evidenc sestavil predizpolnjen obračun DDV, če davčni zavezanec sam še ne bo predložil obračuna DDV za zadevno davčno obdobje. Vir: Pravočasna priprava na predložitev evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV | GOV.SI

S 1.1.2025 se skladno z Zakonom o dohodnini spreminjajo pogoji glede normiranega s.p.-ja. VSTOPNI POGOJI: Zavezanec ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, če to po predpisanem postopku priglasi pri davčnem organu in če v davčnem letu pred tem davčnim letom njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo: Po 1.1.2025 se izpolnjevanje pogoja vključenosti v zavarovanje za polni delovni čas vsaj devet mesecev ne šteje, če zavezanec sam ne izpolnjuje tega pogoja. Pred tem se je pogoj štel za izpolnjen tudi z vključenostjo druge osebe pri zavarovancu v zavarovanje za polni delovni čas (na primer zaposlene osebe pri zavarovancu). IZSTOPNI POGOJI: Davčni zavezanec mora za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih let presega: Primer: SAMOZAPOSLEN ZAVAROVAN ZA POLNI DELOVNI ČAS Za leto 2025 velja prehodna določba: za izstop iz sistema normiranosti se upoštevajo kriteriji, ki veljajo do 31.12.2024. Za leto 2026 velja prehodna določba: za izstop iz sistema normiranosti se ne upošteva povprečje dveh predhodnih let temveč le leto 2025: Za leto 2027 veljajo pogoji iz 14. člena ZDOH-2: Primer: NI SAMOZAPOSLEN – POPOLDANSKI S.P./ZAVEZANEC ZAVAROVAN ZA KRAJŠI DELOVNI ČAS Za leto 2025 velja prehodna določba: za izstop iz sistema normiranosti se upoštevajo kriteriji, ki veljajo do 31.12.2024: Za leto 2026 velja prehodna določba: za izstop iz sistema normiranosti se ne upošteva povprečje dveh predhodnih let temveč le leto 2025: Za leto 2027 veljajo pogoji iz 14. člena ZDOH-2: OBSEG NORMIRANIH STROŠKOV SAMOZAPOSLEN – POPOLDANSKI S.P. Pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega in četrtega odstavka 48. člena tega zakona se upoštevajo normirani odhodki, če je bil zavezanec v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, v naslednji višini: Če znašajo prihodki iz dejavnosti, za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih  % prihodkov nad do   60.000 80 %     60.000   0 % nad 60.000 NI SAMOZAPOSLEN – POPOLDANSKI S.P./ZAVEZANEC ZAVAROVAN ZA KRAJŠI DELOVNI ČAS Če v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, se pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega in četrtega odstavka 48. člena tega zakona upoštevajo normirani odhodki v naslednji višini: Če znašajo prihodki iz dejavnosti, za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih  % prihodkov nad do 12.500 80 % 12.500 30.000 40 % nad 12.500 30.000 0 % nad 30.000 RAZKRITJE PRIHODKOV: Zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, za davčno leto v davčnem obračunu razkrije znesek prihodkov, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, ki so doseženi s posamezno povezano osebo ali z delodajalcem, s katerim je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Povezana oseba po tem zakonu je družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira zavezanec. Za družinskega člana se šteje zakonec zavezanca, prednik ali potomec zavezanca ali njegovega zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca, bratje in sestre oziroma polbratje in polsestre ter posvojenci in posvojitelji. Za družinskega člana se šteje tudi partner oziroma partnerica, s katerim zavezanec živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: partner v istospolni skupnosti). Šteje se, da oseba nadzira drugo osebo, kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25 % v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi. Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo.

Po Zakonu o delovnih razmerjih – ZDR-1 je plačilo za poslovno uspešnost (v pogovornem jeziku lahko tudi trinajsta plača, božičnica, letna nagrada in podobno, saj ti termini niso zakonsko opredeljeni) opredeljeno kot sestavni del plače, če je tako dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Davčno ugodnejša obravnava plačila za poslovno uspešnost ne velja za vsa plačila za poslovno uspešnost, ki so dogovorjena v skladu z ZDR-1, ampak so pogoji določeni z davčno zakonodajo. Pri tem pa je treba določiti kriterije in merila za izplačilo dela plače za poslovno uspešnost, kamor pa sodijo tudi kriteriji v zvezi s poslovnimi rezultati izplačevalca. Pravila so določena v 44. členu Zakona o dohodnini: Z dohodnino ni obdavčeno plačilo za poslovno uspešnost, izplačano v zvezi z delovnim razmerjem v denarju ali naravi največ dvakrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem, če je pravica do izplačila za poslovno uspešnost določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Plačilo je torej neobdavčeno z dohodnino do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, ki trenutno znaša 2.343,07 eur, prispevki pa se vedno plačajo in sicer od bruto zneska plača 22,10% delavec in 16,10% delodajalec. Davčna zakonodaja ne določa, katere kriterije je treba oziroma se sme uporabiti pri opredelitvi plačila za poslovno uspešnost ampak je njihova izbira prepuščena delodajalcem, ki jih opredelijo v splošnem internem aktu, ali pa so predmet socialnega dialoga s sindikati, kadar so kriteriji in merila opredeljeni v kolektivni pogodbi. Pri določanju pravic in obveznosti morajo delodajalci paziti, da te niso določene na način, da bi bile za kateregakoli od zaposlenih diskriminatorne. Ločevati pa je potrebno med dodatkom za poslovno uspešnost in tistim za delovno uspešnost. Dohodek mora predstavljati plačilo za poslovno uspešnost. Samo poimenovanje ni bistvenega pomena. Pomembno je upoštevati naravo in vsebino dohodka. V letno davčno osnovo se všteva presežek plačila nad povprečno letno plačo zaposlenih v Sloveniji v letu 2024 oziroma v januarju 2025, zmanjšana za sorazmerni del prispevkov za socialno varnost.

Državni zbor je sprejel in dopolnil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M), ki uvaja novosti za poslovanje družb predvsem z vidika poročanja, preglednosti in uvajanja spolne uravnoteženosti. Zakon prenaša v naš pravni red štiri evropske direktive. Direktive Evropskega parlamenta in Sveta, ki jih ZGD-1M prenaša v slovenski pravni red, so: Javno poročanje za multinacionalne družbe Z novelo ZGD-1M na podlagi direktive o javnem poročanju po državah spodbujamo gospodarstvo k povečanju preglednosti v zvezi z dejavnostmi določenih večjih obvladujočih družb in družb, ki niso v skupini, katerih prihodek v dveh preteklih zaporednih poslovnih letih obakrat presega 750.000.000 evrov in ki multinacionalno poslujejo. K poročanju bodo zavezane tudi njihove srednje in velike družbe ter podružnice. Pri tem je pomembna novost ta, da bodo poročevalci o določenih davčnih informacijah poročali v enotni elektronski obliki. O teh informacijah bodo poročali praviloma v okviru spletnih strani Agencije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), ki bodo zasnovane tako, da bo vsakomur omogočen brezplačen vpogled v te informacije. Informacije bodo objavili na svoji spletni strani, revizorji pa bodo preverjali, ali je poročevalec te informacije javno objavil. Poročanje o trajnostnosti Nadalje želimo z ZGD-1M na podlagi direktive glede poročanja o trajnostnosti doseči večjo preglednost gospodarskih dejavnosti in s tem podpreti preusmeritev kapitalskih tokov v trajnostne naložbe ter povečati zavedanje o pomenu obvladovanja finančnih tveganj gospodarskih družb, ki izhajajo iz dejavnikov, povezanih s trajnostnostjo. Ti dejavniki so okoljski, socialni, dejavniki v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic in upravljavski dejavniki. Med drugim vključujejo tudi podnebne spremembe, degradacijo okolja, odnos do zaposlenih in poslovnih partnerjev ter upravljanje same družbe. Posodabljamo namreč obstoječa pravila glede nefinančnega poročanja, tako da je določen širši obseg zavezancev za poročanje (vse velike družbe ter vse srednje in majhne družbe, ki kotirajo na borzi – razen mikro družb), širši obseg in vsebina informacij, o katerih je treba poročati, ter tudi večji nadzor nad vsebino poročanja s strani revizorjev. Poročilo o trajnostnosti, ki nadomešča obveznost priprave izjave o nefinančnem poslovanju, bo tako veliko obsežnejše in bo dalo boljšo sliko, kako gospodarske družbe vključujejo trajnostne zadeve v svojo dejavnost. Poročilo o trajnostnosti mora biti pripravljeno v enotni elektronski obliki na podlagi enotnih standardov trajnostnega poročanja, sprejetih s strani Evropske komisije. To bo izboljšalo primerljivost informacij različnih gospodarskih subjektov.  Uravnoteženost spolov Na podlagi direktive o uravnoteženosti spolov v gospodarstvu želimo z novelo ZGD-1M spodbuditi gospodarske družbe k doseganju bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških na najvišjih vodilnih mestih. Direktiva določa, da morajo ukrepe za dosego uravnotežene spolne zastopanosti v organih vodenja in nadzora upoštevati velike borzne družbe. Teh je v Sloveniji zelo malo (11 v letu 2024), zato smo obseg zavezancev razširili še na velike gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež država ali lokalna skupnost. Novela ZGD-1M določa, da družbe zavezanke same določijo, kateri delež bodo dosegle, ali vsaj 40-odstotno zastopanost manj zastopanega spola med člani organa nadzora ali vsaj 33-odstotno zastopanost manj zastopanega spola skupno med člani organov vodenja in nadzora. Družba zavezanka v politiki raznolikosti, ki jo sprejeme nadzorni svet, sama določi delež spolne zastopanosti, ki ga bo dosegla. Če teh ciljev ne bo dosegla, bo morala prilagoditi izbirni postopek kandidatov za imenovanje ali izvolitev v organe vodenja in nadzora; neizbrani kandidat manj zastopanega spola pa bo lahko od družbe zahteval podatke o izbirnem postopku in zahteval presojo ustreznosti izbirnega postopka pri pristojnih organih (pred sodiščem, pri zagovorniku načela enakosti, pristojni inšpekciji in podobno). Družbe bodo morale poročati o doseženih deležih zastopanosti spolov v organih in o ukrepih v primeru nedoseganja zastavljenih deležev. Zagovornik načela enakosti bo spremljal in spodbujal uravnoteženo zastopanost spolov v družbah ter izvajal nadzor nad kršitvami zakona na tem področju. Prerazvrščanje družb po velikosti  Na podlagi direktive glede razvrščanja in prerazvrščanja družb po velikosti novela ZGD-1M usklajuje merila za določanje velikosti družb zaradi učinkov inflacije v zadnjih letih. Razvrstitev družb ali skupin med mikro, majhne, srednje ali velike družbe ali skupine temelji na izpolnjevanju dveh od treh meril velikosti: vrednosti aktive in čistih prihodkov od prodaje ter povprečnega števila zaposlenih v poslovnem letu. Merili glede vrednosti aktive in čistih prihodkov od prodaje se povečata za približno 25 odstotkov. S spremembo meril za določitev velikosti družb se bo zmanjšalo področje uporabe glede priprave, revizije in objave poročil ter se bo zmanjšalo število družb, ki bodo morale poročati, kar bo pozitivno vplivalo nanje z vidika zmanjšanja bremen in stroškov. Druge spremembe Poleg navedenih rešitev želimo še spodbuditi gospodarstvo k preglednosti poslovanja z določitvijo označevanja gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov na vidnem mestu na poslovnih naslovih. Prav tako novela razbremenjuje določene gospodarske družbe, saj spreminja opredelitev subjekta javnega interesa; izvzete so srednje družbe, v katerih imajo država ali lokalne skupnosti večinski delež. Vir: https://www.gzs.si/zbornica_racunovodskih_servisov/novice/ArticleId/89202