Letni dopust je pravica vsakega zaposlenega, ki mu omogoča počitek, regeneracijo in usklajevanje zasebnega življenja. Njegovo urejanje v Sloveniji določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki predpisuje minimalne standarde, delodajalec pa lahko zaposlenemu prizna tudi ugodnejše pogoje – bodisi s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali internimi akti.

Izbira pravega načina vodenja knjigovodstva je ena prvih praktičnih odločitev, s katerimi se sreča vsak podjetnik. Najpogosteje se omenja “enostavno” in “dvostavno” knjigovodstvo, a razlika med njima ni vedno jasna. V tem članku bomo razložili, kaj pomeni posamezna oblika knjigovodstva, kdo jo potrebuje in kaj je primernejše za vaše podjetje.

Računovodstvo je ena tistih stvari, ki jo podjetniki pogosto postavijo na stranski tir – dokler ne pride do prve napake, visokega davka ali inšpekcijskega nadzora. Toda dobra računovodska podpora ni le obveznost, temveč ključni del stabilnega in uspešnega poslovanja. Že od prvega izdanega računa naprej ima računovodja pomembno vlogo, pomaga pri razumevanju predpisov, opozarja na roke, razlaga davke in predlaga rešitve za optimizacijo poslovanja.

Dividende predstavljajo dohodek, ki ga prejme fizična ali pravna oseba kot lastnik deleža v dobičku gospodarske družbe ali druge pravne osebe. V Sloveniji je v povezavi z izplačilom dividend potrebno poznati predpise iz Zakona o dohodnini (ZDoh-2), Zakona od davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) ter pripadajočimi podzakonskimi akti in stališči Finančne uprave Republike Slovenije (FURS).

Regres je pomembna pravica vsakega zaposlenega, ki mora biti izplačana najpozneje do 1.julija tekočega koledarskega leta, pogosto pa prinaša tudi nekaj nejasnosti, zlasti pri sorazmernem izračunu in davčni obravnavi. V tem članku bomo podrobno razložili, kaj je regres, kakšne so pravice zaposlenih do regresa, minimalne višine regresa, ki jih morajo delodajalci upoštevati, ter posebnosti, povezane s sorazmernim delom regresa.

Davek na dodano vrednost (DDV) se v Sloveniji uporablja pri obdavčitvi blaga in storitev, vključno z dejavnostmi v gradbeništvu. Razumevanje pravilne uporabe DDV stopenj je za podjetja v gradbeništvu bistvenega pomena, saj lahko napačna uporaba vodi do finančnih posledic in težav s finančnimi organi. V tem članku bomo podrobno raziskali, kdaj se v gradbeništvu uporablja nižja stopnja DDV, kdaj splošna stopnja ter zakaj.

Slovenska zakonodaja na področju dela in socialne varnosti se nenehno razvija v smeri večje podpore zaposlenim, ki se znajdejo v vlogi neformalnih oskrbovalcev svojih bližnjih. Eden od pomembnih ukrepov na tem področju je oskrbovalski dopust, ki zaposlenim omogoča, da se začasno umaknejo iz delovnega procesa in nudijo pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Ta članek bo podrobneje razložil kaj je oskrbovalski dopust, komu pripada, kako ga uveljaviti, ter kako je z izplačilom nadomestila. Kaj je oskrbovalski dopust? Oskrbovalski dopust je pravica iz Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je bila uvedena v skladu z Direktivo (EU) 2019/1158/EU o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev. Delavec je upravičen do 5 delovnih dni oskrbovalskega dopusta v posameznem koledarskem letu z namenom da se lahko posveti znatnejši negi bližnje osebe, ki potrebuje podporo zaradi resnega zdravstvenega razloga. Komu pripada oskrbovalski dopust? Lahko ga uveljavlja zaposlena oseba, ki je v delovnem razmerju in ki skrbi za: Ključno je, da gre za osebo, ki je v bližnjem sorodstvenem ali življenjskem razmerju z zaposlenim. Kdaj je mogoče uveljavljati oskrbovalski dopust? Oskrbovalski dopust lahko uveljavimo, če bližnja oseba potrebuje znatnejšo nego iz zdravstvenih razlogov.  Ni namenjen splošni pomoči v gospodinjstvu, temveč konkretni oskrbi zaradi zdravstvenih razlogov. Kako uveljaviti oskrbovalski dopust? Pravica delavca do oskrbovalskega dopusta nastopi le, kadar so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi zakonski pogoji.  Pomembno: Dopust se lahko izrabi v enem kosu ali po posameznih dnevih, vendar skupaj ne več kot 5 delovnih dni na koledarsko leto. Dokazila so lahko glede na specifične okoliščine različna (zdravniško potrdilo, potrdilo centra za socialno delo,…) in lahko vsebujejo nujno potrebne osebne podatke upravičenca do nege. Kaj pa nadomestilo plače med oskrbovalskim dopustom? Ta dopust je del posebnega varstva delavcev in zanj ni predvideno nadomestilo. Tako je oskrbovalski dopust neplačan dopust. Kako pravilno urediti oskrbovalski dopust z vidika administracije? Ko se zaposleni odloči za koriščenje oskrbovalskega dopusta, mora delodajalec vedeti, da se ta vrsta odsotnosti vodi ločeno od rednega letnega dopusta. Gre namreč za posebno obliko upravičene odsotnosti, za katero veljajo drugačna pravila tako glede dokumentacije kot tudi obračuna. Pomembno je, da se dopust ustrezno evidentira in pravilno označi v kadrovskih in obračunskih evidencah. To je nujno za notranje evidence podjetja in za pravilno oddajo REK obrazcev na Finančno upravo (FURS). Vlogo zaposlenega je treba arhivirati, prav tako dokazila za upravičenost do dopusta. Čeprav nadomestila za čas oskrbovalskega dopusta delodajalec ne izplača, pa ima podjetje oziroma njegov računovodja ključno vlogo pri pravilnem prikazu neplačane odsotnosti pri obračunu plače. V našem računovodskem servisu takšne primere vodimo skrbno in natančno, hkrati pa svojim strankam nudimo tudi pomoč pri pripravi notranjih aktov in obrazcev, ki olajšajo postopke uveljavljanja tega dopusta v podjetju. Zaključek Oskrbovalski dopust predstavlja pomemben korak k večji človečnosti in medgeneracijski pomoči zaradi staranja ter večje potrebe po oskrbi. Gre za pravico, ki omogoča, da bližina in skrb za najranljivejše ne pomenita odpovedi karieri ali dohodku.  Če imate dodatna vprašanja o uveljavljanju oskrbovalskega dopusta ali potrebujete pomoč pri pripravi internih obrazcev in postopkov, smo vam v našem računovodskem servisu Nucleus Plus z veseljem na voljo.

Vsi, ki so od Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) prejeli informativni izračun dohodnine v prvem svežnju, lahko do 30. aprila 2025 vložijo ugovor zoper informativni izračun dohodnine. Čeprav se zdi dokument, ki ga prejmemo, končen in obvezujoč, ima vsak zavezanec pravico, da preveri pravilnost vnesenih podatkov in po potrebi ukrepa.

Davek na dodano vrednost (DDV) je vrsta prometnega davka. Prometni davki so posredni  davki, saj se dodajajo cenam blaga in storitev.

Podjetniki, ki poslujejo kot normirani samostojni podjetniki (t.i. normiranci), imajo v primerjavi s klasičnimi s.p.-ji poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove, vendar morajo biti pozorni na določene ključne elemente, kot so dejanski prihodki, normirani odhodki, zavarovalna osnova, davčni obračun in roki za oddajo obračunov.