Stroški reprezentance so pogosto tema, ki sproža vprašanja pri podjetnikih in računovodskih strokovnjakih. Gre za področje, ki je urejeno z zakonodajo, saj vključuje stroške, ki se nanašajo na gradnjo poslovnih odnosov in sodelovanje med poslovnimi partnerji hkrati pa se prepletajo z računovodsko-davčnimi pravili.
Kaj je amortizacija in kakšne so amortizacijske stopnje?
Amortizacija je eden ključnih pojmov v računovodstvu in upravljanju podjetij, saj vpliva na vrednost osnovnih sredstev in končni poslovni rezultat podjetja. Pravilno razumevanje in uporaba amortizacije omogoča podjetjem, da realno odražajo stroške iz naslova amortizacije osnovnih sredstev in tako izboljšajo preglednost poslovanja.
Kaj je boniteta in kako vpliva na davčno obremenitev zaposlenih?
Boniteta je ugodnost, ki jo delodajalci zagotavljajo zaposlenim v obliki proizvodov, storitev ali drugih koristi. Po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) je boniteta definirana kot vsaka ugodnost, ki jo delodajalec nudi delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu v povezavi z zaposlitvijo in se obdavči z dohodnino.
Prenehanje družbe po skrajšanem postopku, kakšen je postopek in kako dolgo traja?
Prenehanje družbe po skrajšanem postopku je ena izmed možnosti, ki jo zakonodaja omogoča za prenehanje družbe brez likvidacijskega postopka, kadar družba nima dolgov ali pa jih lahko v celoti poravna.
Olajšava za vzdrževane družinske člane, vzdrževani družinski člani in kako jo uveljaviti
Olajšava za vzdrževane družinske člane je pomembna davčna ugodnost, ki jo lahko izkoristijo posamezniki, ki vzdržujejo določene družinske člane, kot so otroci, starši ali drugi sorodniki. Uveljavljanje te olajšave lahko občutno zmanjša vašo davčno obveznost, zato je pomembno razumeti, kdo so vzdrževani družinski člani, kako in kdaj uveljaviti olajšavo ter kakšne so razlike med mesečnim in letnim uveljavljanjem olajšave.
Slabitev in odpis terjatev, knjiženje in davčna obravnava
Organizacija odpravi terjatev, kadar jo zamenja za drugo sredstvo ali dolžniku odpusti plačilo. Terjatev odpravi tudi, če nima več izvršljive pravice, da znesek terja ali ta pravica ugasne. To se zgodi, ko preteče zakonsko določen rok.
Olajšava za investiranje in znižanje davčne osnove, kakšni so pogoji?
Investiranje v opremo, tehnologijo ali inovacije je ključno za rast in razvoj vsakega podjetja. Olajšava za investiranje podjetjem omogoča znižanje davčne osnove z vlaganjem v nova osnovna sredstva, ki so neposredno povezana z njihovo dejavnostjo.
Evidenca trga nepremičnin (ETN) in poročanje – kdo in zakaj?
V Sloveniji, kot v mnogih drugih državah, je učinkovito upravljanje trga nepremičnin ključnega pomena za gospodarski razvoj in stabilnost. Evidenca trga nepremičnin (ETN) predstavlja osrednji sistem za zbiranje in analizo podatkov o vseh transakcijah nepremičnin, ki se izvedejo na trgu.
Kako se določi višina odpravnine in kdaj pripada delavcu
Odpravnina je denarno nadomestilo, ki pripada delavcu ob prenehanju delovnega razmerja pod določenimi pogoji. Ta člen je bistven za zaščito pravic delavcev in zagotavlja finančno varnost v prehodnem obdobju med zaposlitvami. Višina odpravnine in pogoji za njeno prejemanje so določeni v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1).
UKREPI, KI JIH DELODAJALCI LAHKO KORISTITE NA PODLAGI PKP8
5. februarja je začel veljati Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP). Tako imenovani PKP8 podaljšuje določene stare ukrepe in uvaja tudi nove. Delodajalci, preverite ali lahko katerega od njih koristite. Subvencioniranje minimalne plače Od 1. januarja do 30. junija 2021 bo vsak delodajalec za zaposlene, katerih plača za polni delovni čas, brez dodatkov, določenih z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, ter brez dela plače za delovno uspešnost in plačila za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ne dosega minimalne plače (1.024,24 EUR bruto), upravičen do mesečne subvencije v višini 50 eurov na zaposlenega. Za pridobitev subvencije bo delodajalec preko eDavkov predložil izjavo, s katero bo izjavil, da je zaposlenemu obračunal in izplačal plačo ter podatke, iz katerih izhaja upravičenost do subvencije. Izjave bo na edavkih po 20.3.2021. Delodajalec, ki bo uveljavil subvencijo, mora v primeru, da bo od uveljavitve tega zakona (5.2.2021) prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021, sredstva vrniti. Delodajalec tudi v obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo tega zakona. Sprememba minimalne osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost od 1.7.2021 dalje Od 1. julija do 31. decembra 2021 se zmanjšuje najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače. Ta bo določena v višini minimalne plače (1.024,24 EUR bruto). Sprememba pogojev za izplačilo kriznega dodatka Delodajalec delavcem, ki delajo in čigar plača za november 2020, pri kateri se ne upošteva plačilo za poslovno uspešnost, ni presegla dvakratnika minimalne plače, ob plači za mesec januar 2021 izplača krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Do kriznega dodatka so upravičeni delavci, ki niso bili upravičeni do kriznega dodatka v decembru 2020 zaradi izplačila poslovne uspešnosti. Zakon po novem tudi predvideva globo v primeru neizplačila kriznega dodatka. Delodajalec mora predložiti izjavo za povračilo kriznega dodatka preko eDavkov najpozneje do konca marca 2021. FURS bo izplačal povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. aprila 2021. Podaljšanje ukrepa čakanja na delo Delodajalec lahko ponovno uveljavlja povračilo nadomestila plače za čas čakanja na delo, in sicer od 1. februarja do 30. aprila 2021, z možnostjo podaljšanja. Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020. Višina povračila plače s strani države znaša od 80 % do 100 % bruto I zneska (ki ne sme biti nižji od minimalne plače). V primerih, ko je delodajalcu prepovedano opravljanje dejavnosti zaradi vladnega odloka, znaša povračilo od 80 % do 100 % bruto II zneska. Več o ukrepu čakanja na delo preberite v naši novici. Podaljšanje ukrepa kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni Ponovno se uvaja ukrep kratkotrajne odsotnosti delavcev. Delavec je lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Za čas te odsotnosti je delavec upravičen do nadomestila plače, ki ga izplača delodajalec, ki nato zahteva refundacijo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ukrep velja za odsotnosti od 5.2.2021 do 31.12.2021. Prijava dela na domu Podaljšala se je tudi ureditev obveščanja delodajalca o nameravanem organiziranju dela na domu in sicer do 31.12.2021. Obvestilo se vloži elektronsko, preko E-vem.