Kazalo vsebin:
Letni dopust je pravica vsakega zaposlenega, ki mu omogoča počitek, regeneracijo in usklajevanje zasebnega življenja. Njegovo urejanje v Sloveniji določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki predpisuje minimalne standarde, delodajalec pa lahko zaposlenemu prizna tudi ugodnejše pogoje – bodisi s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali internimi akti.
V nadaljevanju predstavljamo ključne informacije o trajanju, obračunu in morebitnem izplačilu letnega dopusta.
Koliko dopusta mi pripada?
Letni dopust je zakonska pravica vsakega zaposlenega, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ne glede na to, ali gre za zaposlitev za določen ali nedoločen čas, polni ali krajši delovni čas. Pravico do dopusta določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki kot osnovo določa, da vsakemu delavcu pripada najmanj štiri tedne dopusta na koledarsko leto.
Število dni se preračunava glede na delovni čas. V kolikor delavec dela pet dni v tednu, mu torej pripada 20 dni dopusta, če dela štiri dni tedensko, mu pripada 16 dni, v šestdnevnem delovnem tednu pa mu pripada 24 dni. Pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa se pravica preračuna sorazmerno.
Poleg minimalnega zakonskega standarda je letni dopust lahko tudi daljši, če tako določa pogodba o zaposlitvi, kolektivna pogodba, ki velja za določeno dejavnost ali podjetje in interni akt delodajalca (pravilnik o dopustih, kadrovska politika ipd.).
Na trajanje letnega dopusta lahko vplivajo tudi osebne okoliščine delavca, kot so:
- starševstvo (dodaten dopust za enega ali več otrok),
- invalidnost,
- delovna doba,
- delovno mesto s posebnimi obremenitvami.
Pogosto imajo delavci z zahtevnimi delovnimi pogoji (npr. nočno delo, izmensko delo, delo z večjimi telesnimi ali psihičnimi obremenitvami) pravico do dodatnih dni letnega dopusta.
Delavec, ki pri delodajalcu ni zaposlen celotno koledarsko leto, ima pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta. Za vsak mesec dela pri delodajalcu mu pripada 1/12 celotnega letnega dopusta.
Letni dopust glede na delovno dobo
Zakon ne določa neposredno dopusta po delovni dobi, vendar številne kolektivne pogodbe določajo, da se dopust poveča glede na delovno dobo.
Pri tem se lahko upošteva skupna delovna doba ali pa samo delovna doba pri trenutnem delodajalcu – odvisno od kolektivne pogodbe oziroma internega akta delodajalca.
Letni dopust po dopolnjenem 55. letu starosti
Posebna kategorija dodatnega dopusta se veže na starost delavca. Po ZDR-1 imajo delavci nad 55 let pravico do dodatne tri dni letnega dopusta. Enako ali več dni lahko določa kolektivna pogodba.
Na primer:
- Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine: 3 dodatni dnevi dopusta po dopolnjenem 55. letu.
Delodajalec mora ob dodeljevanju dodatnega dopusta upoštevati tudi pravico do dopusta zaradi starševstva, invalidnosti, telesne okvare, nege in varovanja otroka, ipd.
Izplačilo dopusta
Načeloma letni dopust ni prenosljiv v denar, saj je njegova funkcija v počitku in varovanju zdravja zaposlenega. Izjema je prenehanje delovnega razmerja, ko delavec še ni izkoristil pripadajočega dopusta in se delodajalec in delavec dogovorita za tako nadomestilo. V praksi je pogosto, da je nadomestilo v znesku kot bi znašala delavčeva plača (oziroma nadomestilo) v času njegove odsotnosti.
Primer:
Če delavec prekine delovno razmerje sredi leta in je imel pravico do 20 dni dopusta, pa jih je koristil le 5, mu pripada izplačilo za 15 dni.
To nadomestilo se vključi v obračun zadnje plače in je obdavčeno enako kot redni dohodek iz zaposlitve (dohodnina in prispevki).
Pomembni roki in prenos dopusta
En del letnega dopusta mora trajati najmanj dva tedna (skupaj v kosu), preostanek se lahko izrabi v več delih/dnevih. Neizkoriščeni letni dopust, kateri se prenese iz preteklega leta mora biti izrabljen do 30. junija tekočega leta. Če dopusta zaradi opravičljivih razlogov (npr. bolniška odsotnost, materinski dopust) delavec ni mogel izkoristiti, se rok lahko podaljša.
Zaključek
Letni dopust ni le pravica, temveč tudi pomemben element skrbi za zdravje in zadovoljstvo zaposlenih. Z vidika računovodstva in kadrovske evidence pa je ključno, da so pravila glede dopusta natančno določena v internih aktih in da se ustrezno spremlja koriščenje, prenos in morebitno izplačilo dopusta.
Za podjetja priporočamo, da že v začetku leta pripravijo načrt koriščenja dopusta in zaposlenim omogočijo pravočasno in enakomerno izrabo. S tem se izognemo presežkom, zapletom ob izplačilih in negotovosti pri načrtovanju odsotnosti.