S 1.1.2025 se skladno z Zakonom o dohodnini spreminjajo pogoji glede normiranega s.p.-ja. VSTOPNI POGOJI: Zavezanec ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, če to po predpisanem postopku priglasi pri davčnem organu in če v davčnem letu pred tem davčnim letom njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo: Po 1.1.2025 se izpolnjevanje pogoja vključenosti v zavarovanje za polni delovni čas vsaj devet mesecev ne šteje, če zavezanec sam ne izpolnjuje tega pogoja. Pred tem se je pogoj štel za izpolnjen tudi z vključenostjo druge osebe pri zavarovancu v zavarovanje za polni delovni čas (na primer zaposlene osebe pri zavarovancu). IZSTOPNI POGOJI: Davčni zavezanec mora za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih let presega: Primer: SAMOZAPOSLEN ZAVAROVAN ZA POLNI DELOVNI ČAS Za leto 2025 velja prehodna določba: za izstop iz sistema normiranosti se upoštevajo kriteriji, ki veljajo do 31.12.2024. Za leto 2026 velja prehodna določba: za izstop iz sistema normiranosti se ne upošteva povprečje dveh predhodnih let temveč le leto 2025: Za leto 2027 veljajo pogoji iz 14. člena ZDOH-2: Primer: NI SAMOZAPOSLEN – POPOLDANSKI S.P./ZAVEZANEC ZAVAROVAN ZA KRAJŠI DELOVNI ČAS Za leto 2025 velja prehodna določba: za izstop iz sistema normiranosti se upoštevajo kriteriji, ki veljajo do 31.12.2024: Za leto 2026 velja prehodna določba: za izstop iz sistema normiranosti se ne upošteva povprečje dveh predhodnih let temveč le leto 2025: Za leto 2027 veljajo pogoji iz 14. člena ZDOH-2: OBSEG NORMIRANIH STROŠKOV SAMOZAPOSLEN – POPOLDANSKI S.P. Pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega in četrtega odstavka 48. člena tega zakona se upoštevajo normirani odhodki, če je bil zavezanec v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, v naslednji višini: Če znašajo prihodki iz dejavnosti, za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih  % prihodkov nad do   60.000 80 %     60.000   0 % nad 60.000 NI SAMOZAPOSLEN – POPOLDANSKI S.P./ZAVEZANEC ZAVAROVAN ZA KRAJŠI DELOVNI ČAS Če v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, se pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega in četrtega odstavka 48. člena tega zakona upoštevajo normirani odhodki v naslednji višini: Če znašajo prihodki iz dejavnosti, za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih  % prihodkov nad do 12.500 80 % 12.500 30.000 40 % nad 12.500 30.000 0 % nad 30.000 RAZKRITJE PRIHODKOV: Zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, za davčno leto v davčnem obračunu razkrije znesek prihodkov, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, ki so doseženi s posamezno povezano osebo ali z delodajalcem, s katerim je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Povezana oseba po tem zakonu je družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira zavezanec. Za družinskega člana se šteje zakonec zavezanca, prednik ali potomec zavezanca ali njegovega zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca, bratje in sestre oziroma polbratje in polsestre ter posvojenci in posvojitelji. Za družinskega člana se šteje tudi partner oziroma partnerica, s katerim zavezanec živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: partner v istospolni skupnosti). Šteje se, da oseba nadzira drugo osebo, kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25 % v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi. Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo.

Konec leta večina organizacij popisuje sredstva in obveznosti. Popis je pomemben, saj le s pravilno izkazanimi vrednostmi bilančnih postavk izkazujemo resničen in pošten prikaz finančnega položaja organizacije in pravilen obračun davčnih obveznosti. Organizacije morajo opraviti popis sredstev in obveznosti najmanj enkrat letno. Obveznost izvajanja popisa za gospodarske družbe določa 54. člen ZGD-1, za proračunske uporabnike in pravne osebe javnega prava določa Zakon o računovodstvu, ostali subjekti upoštevajo predpise SRS. Organizacije, ki so zavezanci za DDV, morajo od primanjkljaja in uničenja blaga (v primerih, ki jih določa zakon) skladno z ZDDV-1 obračunati DDV. Popis sredstev in obveznosti se lahko izvaja kadarkoli v letu, priporočljivo je, da je čim bolj na koncu poslovnega leta, saj so tako zagotovljeni bolj kakovostni podatki o popisnem stanju. Vrste popisov sredstev in obveznosti Organizacije popisujejo sredstva in obveznosti s fizičnim preštevanjem ali usklajevanjem. Popis terjatev in obveznosti Terjatve in obveznosti je priporočljivo uskladiti vsaj enkrat letno. Usklajujemo jih z izpisom odprtih postavk (IOP). Potrjevanje IOP kupcu oziroma dobavitelju ne predpisuje noben zakon. Z IOP usklajujemo tudi druge obveznosti in terjatve, kot so denarna sredstva ter dana in prejeta posojila. Osnovna sredstva Podlaga za popis je izpis iz registra. Popis se izvaja fizično, popisne listine pa se nato preverjajo s stanjem v registru osnovnih sredstev organizacije. Popišejo se vsa osnovna sredstva, ne glede na to, kje se nahajajo. Predlog za odpis, popravilo ali uničenje uničenih ali poškodovanih osnovnih sredstev da popisna komisija. Odpis uničenih osnovnih sredstev, ki jih bo organizacija odpisala, in je bilo nabavljeno z DDV, katerega je organizacija upoštevala kot odbiten pred koncem obdobja, določenega za popravek odbitka vstopnega DDV (oprema 5 let, nepremičnine 20 let), ni treba popraviti. Zaloge Zaloge organizacija popisuje fizično. Popisna komisija ugotavlja obstoj zalog in njihovo (ne)poškodovanost. Organizacija imenuje ločeno tudi komisijo, ki preveri morebitno tehnološko ali drugo zastaranje zalog in predlaga nadaljnje postopke (zmanjšanje prodajne cene, uničenje…). Za poškodovano ali zastarano zalogo se zniža prodajna cena, za kar se pripoznajo prevrednotovalni poslovni odhodki v velikosti razlike med čisto iztržljivo in knjigovodsko vrednostjo zalog. Zmanjšanje vrednosti zalog na čisto iztržljivo vrednost ni predmet DDV, saj ne predstavlja primanjkljaj ali kalo. Če so zaloge neuporabne (kar mora organizacija dokazati), zmanjša knjigovodsko vrednost na čisto nadomestljivo. Zmanjšanje je strošek oziroma odhodek tekočega obdobja, ki ni zavezano k obračunu DDV.

Po Zakonu o delovnih razmerjih – ZDR-1 je plačilo za poslovno uspešnost (v pogovornem jeziku lahko tudi trinajsta plača, božičnica, letna nagrada in podobno, saj ti termini niso zakonsko opredeljeni) opredeljeno kot sestavni del plače, če je tako dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Davčno ugodnejša obravnava plačila za poslovno uspešnost ne velja za vsa plačila za poslovno uspešnost, ki so dogovorjena v skladu z ZDR-1, ampak so pogoji določeni z davčno zakonodajo. Pri tem pa je treba določiti kriterije in merila za izplačilo dela plače za poslovno uspešnost, kamor pa sodijo tudi kriteriji v zvezi s poslovnimi rezultati izplačevalca. Pravila so določena v 44. členu Zakona o dohodnini: Z dohodnino ni obdavčeno plačilo za poslovno uspešnost, izplačano v zvezi z delovnim razmerjem v denarju ali naravi največ dvakrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem, če je pravica do izplačila za poslovno uspešnost določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Plačilo je torej neobdavčeno z dohodnino do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, ki trenutno znaša 2.343,07 eur, prispevki pa se vedno plačajo in sicer od bruto zneska plača 22,10% delavec in 16,10% delodajalec. Davčna zakonodaja ne določa, katere kriterije je treba oziroma se sme uporabiti pri opredelitvi plačila za poslovno uspešnost ampak je njihova izbira prepuščena delodajalcem, ki jih opredelijo v splošnem internem aktu, ali pa so predmet socialnega dialoga s sindikati, kadar so kriteriji in merila opredeljeni v kolektivni pogodbi. Pri določanju pravic in obveznosti morajo delodajalci paziti, da te niso določene na način, da bi bile za kateregakoli od zaposlenih diskriminatorne. Ločevati pa je potrebno med dodatkom za poslovno uspešnost in tistim za delovno uspešnost. Dohodek mora predstavljati plačilo za poslovno uspešnost. Samo poimenovanje ni bistvenega pomena. Pomembno je upoštevati naravo in vsebino dohodka. V letno davčno osnovo se všteva presežek plačila nad povprečno letno plačo zaposlenih v Sloveniji v letu 2024 oziroma v januarju 2025, zmanjšana za sorazmerni del prispevkov za socialno varnost.

Državni zbor je sprejel in dopolnil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M), ki uvaja novosti za poslovanje družb predvsem z vidika poročanja, preglednosti in uvajanja spolne uravnoteženosti. Zakon prenaša v naš pravni red štiri evropske direktive. Direktive Evropskega parlamenta in Sveta, ki jih ZGD-1M prenaša v slovenski pravni red, so: Javno poročanje za multinacionalne družbe Z novelo ZGD-1M na podlagi direktive o javnem poročanju po državah spodbujamo gospodarstvo k povečanju preglednosti v zvezi z dejavnostmi določenih večjih obvladujočih družb in družb, ki niso v skupini, katerih prihodek v dveh preteklih zaporednih poslovnih letih obakrat presega 750.000.000 evrov in ki multinacionalno poslujejo. K poročanju bodo zavezane tudi njihove srednje in velike družbe ter podružnice. Pri tem je pomembna novost ta, da bodo poročevalci o določenih davčnih informacijah poročali v enotni elektronski obliki. O teh informacijah bodo poročali praviloma v okviru spletnih strani Agencije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), ki bodo zasnovane tako, da bo vsakomur omogočen brezplačen vpogled v te informacije. Informacije bodo objavili na svoji spletni strani, revizorji pa bodo preverjali, ali je poročevalec te informacije javno objavil. Poročanje o trajnostnosti Nadalje želimo z ZGD-1M na podlagi direktive glede poročanja o trajnostnosti doseči večjo preglednost gospodarskih dejavnosti in s tem podpreti preusmeritev kapitalskih tokov v trajnostne naložbe ter povečati zavedanje o pomenu obvladovanja finančnih tveganj gospodarskih družb, ki izhajajo iz dejavnikov, povezanih s trajnostnostjo. Ti dejavniki so okoljski, socialni, dejavniki v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic in upravljavski dejavniki. Med drugim vključujejo tudi podnebne spremembe, degradacijo okolja, odnos do zaposlenih in poslovnih partnerjev ter upravljanje same družbe. Posodabljamo namreč obstoječa pravila glede nefinančnega poročanja, tako da je določen širši obseg zavezancev za poročanje (vse velike družbe ter vse srednje in majhne družbe, ki kotirajo na borzi – razen mikro družb), širši obseg in vsebina informacij, o katerih je treba poročati, ter tudi večji nadzor nad vsebino poročanja s strani revizorjev. Poročilo o trajnostnosti, ki nadomešča obveznost priprave izjave o nefinančnem poslovanju, bo tako veliko obsežnejše in bo dalo boljšo sliko, kako gospodarske družbe vključujejo trajnostne zadeve v svojo dejavnost. Poročilo o trajnostnosti mora biti pripravljeno v enotni elektronski obliki na podlagi enotnih standardov trajnostnega poročanja, sprejetih s strani Evropske komisije. To bo izboljšalo primerljivost informacij različnih gospodarskih subjektov.  Uravnoteženost spolov Na podlagi direktive o uravnoteženosti spolov v gospodarstvu želimo z novelo ZGD-1M spodbuditi gospodarske družbe k doseganju bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških na najvišjih vodilnih mestih. Direktiva določa, da morajo ukrepe za dosego uravnotežene spolne zastopanosti v organih vodenja in nadzora upoštevati velike borzne družbe. Teh je v Sloveniji zelo malo (11 v letu 2024), zato smo obseg zavezancev razširili še na velike gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež država ali lokalna skupnost. Novela ZGD-1M določa, da družbe zavezanke same določijo, kateri delež bodo dosegle, ali vsaj 40-odstotno zastopanost manj zastopanega spola med člani organa nadzora ali vsaj 33-odstotno zastopanost manj zastopanega spola skupno med člani organov vodenja in nadzora. Družba zavezanka v politiki raznolikosti, ki jo sprejeme nadzorni svet, sama določi delež spolne zastopanosti, ki ga bo dosegla. Če teh ciljev ne bo dosegla, bo morala prilagoditi izbirni postopek kandidatov za imenovanje ali izvolitev v organe vodenja in nadzora; neizbrani kandidat manj zastopanega spola pa bo lahko od družbe zahteval podatke o izbirnem postopku in zahteval presojo ustreznosti izbirnega postopka pri pristojnih organih (pred sodiščem, pri zagovorniku načela enakosti, pristojni inšpekciji in podobno). Družbe bodo morale poročati o doseženih deležih zastopanosti spolov v organih in o ukrepih v primeru nedoseganja zastavljenih deležev. Zagovornik načela enakosti bo spremljal in spodbujal uravnoteženo zastopanost spolov v družbah ter izvajal nadzor nad kršitvami zakona na tem področju. Prerazvrščanje družb po velikosti  Na podlagi direktive glede razvrščanja in prerazvrščanja družb po velikosti novela ZGD-1M usklajuje merila za določanje velikosti družb zaradi učinkov inflacije v zadnjih letih. Razvrstitev družb ali skupin med mikro, majhne, srednje ali velike družbe ali skupine temelji na izpolnjevanju dveh od treh meril velikosti: vrednosti aktive in čistih prihodkov od prodaje ter povprečnega števila zaposlenih v poslovnem letu. Merili glede vrednosti aktive in čistih prihodkov od prodaje se povečata za približno 25 odstotkov. S spremembo meril za določitev velikosti družb se bo zmanjšalo področje uporabe glede priprave, revizije in objave poročil ter se bo zmanjšalo število družb, ki bodo morale poročati, kar bo pozitivno vplivalo nanje z vidika zmanjšanja bremen in stroškov. Druge spremembe Poleg navedenih rešitev želimo še spodbuditi gospodarstvo k preglednosti poslovanja z določitvijo označevanja gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov na vidnem mestu na poslovnih naslovih. Prav tako novela razbremenjuje določene gospodarske družbe, saj spreminja opredelitev subjekta javnega interesa; izvzete so srednje družbe, v katerih imajo država ali lokalne skupnosti večinski delež. Vir: https://www.gzs.si/zbornica_racunovodskih_servisov/novice/ArticleId/89202

Javni poziv delodajalcem za oddajo potreb po kadrovskih štipendistih za šolsko oziroma študijsko leto 2025/2026 je možno v Izmenjevalnico oddati od 1. 11. 2024 dalje do vključno 31. januarja 2025. Prijavo potreb po kadrovskih štipendistih za šolsko/študijsko leto 2025/2026 so v skladu s 112. členom ZŠtip-1 dolžni oddati vsi delodajalci, ki želijo dijakom oziroma študentom podeliti kadrovsko štipendijo s šolskim/študijskim letom 2025/2026. Namen javnega poziva je: Oddaja potreb Potrebe po kadrovskih štipendistih delodajalci (oz. njihov pooblaščeni predstavnik) oddajo preko spletne strani sklada https://www.srips-rs.si tako, da se prijavijo v Izmenjevalnico. Navodila, kako oddati potrebo v Izmenjevalnici, so na voljo tukaj. Prijavo potreb je potrebno oddati od 11. novembra 2024 do vključno 31. januarja 2025, saj bo sklad po tem datumu o prijavljenih potrebah po kadrovskih štipendistih obveščal ciljne skupine. Javna objava potreb Če delodajalec v postopku oddaje potrebe preko spletne strani sklada izbere, da želi javno objavo kadrovskih štipendij, ki jih nudi, bo oddana potreba objavljena v zbiru kadrovskih štipendij za šolsko/študijsko leto 2024/2025 na spletni strani https://www.srips-rs.si pod zavihkom Izmenjevalnica. Delodajalec lahko v postopku oddaje potrebe izbere tudi, da ne želi javne objave. V tem primeru bo oddana potreba na voljo le v evidenci sklada in ne bo javno objavljena. Vir: Javni poziv delodajalcem za oddajo potreb po kadrovskih štipendistih za šolsko/študijsko leto 2025/2026 | Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS

Pravica do odklopa, uzakonjena v Sloveniji z novelo Zakona o delovnih razmerjih (novela ZDR-1D), od novembra 2023 zagotavlja, da delodajalci ne smejo motiti prostega časa zaposlenih med dnevnim ali tedenskim počitkom, letnim dopustom ali drugo upravičeno odsotnostjo. Do 16. novembra 2024 morajo delodajalci uvesti ustrezne ukrepe, ki to pravico zagotavljajo. Pravica do odklopa temelji na že obstoječem zakonu, ki določajo efektivni delovni čas, pri čemer zaposleni zunaj delovnega časa že prej niso bili dolžni odgovarjati na klice ali emaile. Ker pa se je ta pravica pogosto kršila, novela ZDR-1D zavezuje delodajalce k sprejetju konkretnih ukrepov za njeno zaščito. Pravica delodajalcev do organizacije dela v skladu z zakonom ostaja nespremenjena, vendar pa mora biti ta organizacija skladna z novimi določili o pravici do odklopa. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo podrobnejša pojasnila in smernice za Pravico do odklopa. Delodajalci morajo ustrezne ukrepe sprejeti do 16.11.2024. Vir: https://www.gov.si/novice/2024-10-24-pravica-do-odklopa-podrobnejsa-pojasnila-in-smernice/

Od januarja SKD 2025 namesto SKD 2008 S 1. januarjem 2025 bo začela veljati nova različica Standardne klasifikacije dejavnosti, imenovana SKD 2025, ki bo nadomestila trenutno veljavno SKD 2008. SKD je nacionalna različica evropske standardne klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE, zato njenim spremembam sledi tudi SKD. Več podrobnosti o aktualni reviziji obeh klasifikacij je na voljo v objavi Nova različica evropske in nacionalne klasifikacije gospodarskih dejavnosti z dne 5. 4. 2024.  Kaj prinašajo spremembe in dopolnitve SKD? Največ sprememb in dopolnitev bo v področjih trgovine ter informacijskih in komunikacijskih dejavnosti. Pri trgovini tako ni več pomembno, kako se blago distribuira (tj. ali gre za prodajo v trgovini, na spletu, stojnicah, tržnicah, prek avtomatov). Med bistvenimi spremembami je tudi nova opredelitev posredniških storitev. Najpomembnejše razlike med novo in trenutno veljavno različico SKD so povzete v dokumentu Razlike med SKD 2008 in SKD 2025. Spremembe, ki jih prinaša revidirana različica, bodo zahtevale prilagoditev uporabe SKD kot obveznega nacionalnega standarda za določanje dejavnosti ter razvrščanje poslovnih subjektov in njihovih delov, namenjeno uporabi v uradnih in drugih administrativnih zbirkah podatkov ter uporabi za statistične in analitične namene v državi in na mednarodni ravni. Kako pretvorimo šifro dejavnosti SKD 2008 v SKD 2025? Povezave med različnimi klasifikacijami in različicami iste klasifikacije se izkazujejo s povezovalnimi tabelami (angl. correspondence tables) oz. t. i. pretvorniki. Povezave med trenutno veljavno in novo različico SKD, ki lahko pomagajo oceniti učinek sprememb zaradi uvedbe nove različice, so opisane v pretvorniku iz SKD 2008 v SKD 2025, ki je na voljo v zbirki klasifikacij in nomenklatur za administrativne zbirke podatkov in izvajanje državne statistike Klasje. Vir: SURS: Nova različica evropske in nacionalne statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti

Odkup lastnih poslovnih deležev predstavlja pravni posel med družbo in njenim družbenikom, ki družbi proda svoj poslovni delež v tej družbi, le-ta pa mu plača dogovorjeno kupnino. Družba postane lastnica svojega poslovnega deleža. Kupnina je družbeniku izplačana iz dobička družbe. Takšni posli so sicer po statusni zakonodaji dopustni, vendar morajo temeljiti na razumnih poslovnih razlogih. Nabor objektivnih okoliščin pa lahko kaže, da je bil ta pravni posel del širšega, vsebinsko praznega pravnega konstrukta (umetne sheme), namenjenega nedovoljenemu davčnemu izogibanju. V takšnem primeru gre za neupravičeno izogibanje izpolnitvi davčne obveznosti, ki v praksi predstavlja dohodek podoben dividendam in se tako tudi obdavči skladno s četrtim odstavkom 74. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Finančna uprava je v preteklosti že opozarjala na zlorabe pri odkupu lastnih poslovnih deležev družb. Zaradi ugotovljenih zlorab odkupa lastnih poslovnih deležev je zakonodajalec leta 2020 uvedel neposredno obdavčitev takšnih poslov, v skladu z ZDoh-2. V letu 2022 je bil odkup lastnih deležev zaradi začasne spremembe zakonodaje (novela ZDoh-2Z) brez neposredne obdavčitve, kar so nekateri zavezanci oziroma njihovi davčni svetovalci napačno razlagali kot priložnost za izplačilo dobička brez davčnih obveznosti. Takšna ureditev je povzročila številčne primere izplačil dobička. V letu 2022 je bilo tako skupaj izvedenih 726 odkupov lastnih poslovnih deležev, družbenikom pa je bilo na tak način izplačanih 535 milijonov evrov dobička. V primerih, kjer ni bilo razumnih poslovnih ciljev izven davčnega prava za odkupe lastnih deležev, bi morali biti ti dohodki obdavčeni kot dividende po 25 odstotni stopnji. Najpogosteje so tovrstne sheme uporabili družbeniki, ki so imeli deleže v družbah dlje kot 15 let, kar pomeni, da od dobička iz kapitala niso plačali davka, hkrati pa so se izognili obdavčitvi dohodkov, podobnim dividendam. Gre za skrbno oblikovano shemo, po kateri so si družbeniki neobdavčeno izplačali dobiček družbe, kar je v nasprotju z namenom zakonodaje, saj se delitev dobička družbe družbenikom po davčni zakonodaji obdavči kot dividenda. Da gre lahko v primerih odkupa lastnih deležev za skrbno oblikovane sheme davčnega izogibanja, je na podlagi revizije, ki jo je vložila Finančna uprava, pritrdilo Vrhovno sodišče RS v sklepu X Ips 4/2024, z dne 18. septembra 2024 (dokument je objavljen spodaj). Sodišče poudari, da je odkup lastnega deleža lahko dogovorjen med strankama in realiziran, objektivne okoliščine pa lahko pokažejo, da gre za vsebinsko prazen pravni konstrukt, katerega edini ali glavni cilj je izognitev plačilu davka na dividende. Finančna uprava že izvaja nadzore pri tako realiziranih odkupih lastnih poslovnih deležev in bo v primeru ugotovljenega izogibanja namenu davčnih predpisov ustrezno ukrepala. Družbe, ki so odkupile lastni delež, katerega edini ali glavni namen je bil izplačilo dobička in izognitev plačilu davka od dohodka na dividende, lahko do uvedbe davčnega inšpekcijskega nadzora vložijo davčni obračun na podlagi samoprijave, plačajo obveznost skupaj z  3% obrestmi ter se s tem izognejo odgovornosti za prekršek.