Po Zakonu o delovnih razmerjih – ZDR-1 je plačilo za poslovno uspešnost (v pogovornem jeziku lahko tudi trinajsta plača, božičnica, letna nagrada in podobno, saj ti termini niso zakonsko opredeljeni) opredeljeno kot sestavni del plače, če je tako dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Davčno ugodnejša obravnava plačila za poslovno uspešnost ne velja za vsa plačila za poslovno uspešnost, ki so dogovorjena v skladu z ZDR-1, ampak so pogoji določeni z davčno zakonodajo. Pri tem pa je treba določiti kriterije in merila za izplačilo dela plače za poslovno uspešnost, kamor pa sodijo tudi kriteriji v zvezi s poslovnimi rezultati izplačevalca. Pravila so določena v 44. členu Zakona o dohodnini: Z dohodnino ni obdavčeno plačilo za poslovno uspešnost, izplačano v zvezi z delovnim razmerjem v denarju ali naravi največ dvakrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem, če je pravica do izplačila za poslovno uspešnost določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Plačilo je torej neobdavčeno z dohodnino do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, ki trenutno znaša 2.506,67 eur, prispevki pa se vedno obračunajo, odtegnejo in plačajo od bruto zneska plača delavec in na bruto delodajalec. POSEBNOST OBRAČUNA POSLOVNE USPEŠNOSTI ZA LETO 2025: Z mesecem julijem je bil uveden obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo zato je potrebno obračunati Poslovno uspešnost v dveh ločenih obračunih, torej obdobje januar-junij 2025 in  julij-december 2025. Davčna zakonodaja ne določa, katere kriterije je treba oziroma se sme uporabiti pri opredelitvi plačila za poslovno uspešnost ampak je njihova izbira prepuščena delodajalcem, ki jih opredelijo v splošnem internem aktu, ali pa so predmet socialnega dialoga s sindikati, kadar so kriteriji in merila opredeljeni v kolektivni pogodbi. Pri določanju pravic in obveznosti morajo delodajalci paziti, da te niso določene na način, da bi bile za kateregakoli od zaposlenih diskriminatorne. Ločevati pa je potrebno med dodatkom za poslovno uspešnost in tistim za delovno uspešnost. Dohodek mora predstavljati plačilo za poslovno uspešnost. Samo poimenovanje ni bistvenega pomena. Pomembno je upoštevati naravo in vsebino dohodka. V letno davčno osnovo se všteva presežek izplačila nad povprečno letno plačo zaposlenih v Sloveniji, zmanjšano za sorazmerni del prispevkov za socialno varnost.

V VELJAVI JE ZAKON O PRAVICI DO ZIMSKEGA REGRESA V Uradnem listu RS, št. 91/2025 z dne 19. 11. 2025 je bil objavljen Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO9359) . Ta zakon uvaja novo delovnopravno pravico – pravico delavcev do zimskega regresa. Poleg tega prinaša spremembe na področju določanja davčne osnove pri normirancih ter določa zimski dodatek za upokojence in prejemnike invalidskih nadomestil. Zakon začne veljati 20. 11. 2025, torej dan po objavi. UPRAVIČENCI IN VIŠINA IZPLAČILA Do zimskega regresa so upravičeni vsi delavci v delovnem razmerju, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi – ne glede na to, ali delajo v zasebnem ali javnem sektorju. Najnižji znesek zimskega regresa je določen v višini polovice minimalne plače, kar za leto 2025 znaša 638,86 EUR. Izplačan mora biti v denarni obliki. Polni znesek pripada delavcu, ki je pri delodajalcu zaposlen celotno koledarsko leto za polni delovni čas. Če je bil delavec zaposlen le del leta (denimo zaradi sklenitve ali prekinitve zaposlitve med letom), mu pripada sorazmeren del zimskega regresa glede na trajanje zaposlitve. Delavci, ki delajo s krajšim delovnim časom, so upravičeni do zimskega regresa sorazmerno obsegu njihove zaposlitve. Izjema so primeri, ko je krajši delovni čas določen po posebnih predpisih – npr. iz starševskih ali zdravstvenih razlogov, ali zaradi koriščenja ukrepa 80/90/100 v času pred upokojitvijo (67. in 67.b člen ZDR-1). V takih primerih delavcu pripada celotni znesek zimskega regresa, kot če bi delal polni delovni čas. ROK ZA IZPLAČILO Zimski regres je treba izplačati najpozneje do 18. decembra tekočega leta. Če ta datum pade na dela prost dan, se rok premakne na prvi naslednji delovni dan.

Finančna uprava bo okrepila nadzor nad pravilnostjo obračuna davkov in prispevkov od povračil stroškov v zvezi z delom. Ugotavljajo namreč, da so pri nekaterih delodajalcih povračila prehrane izplačana nad neobdavčenimi zneski, kar lahko pomeni prikrito izplačevanje dohodkov. Delodajalce zato pozivajo, naj preverijo in popravijo morebitne nepravilnosti v obračunih — pred uvedbo nadzora. To je mogoče urediti s samoprijavo, pri čemer delodajalec ne odgovarja za prekršek. Več informacij je na voljo na spletni strani Finančne uprave RS.

V skladu s sklepom Vlade RS št. 06100-4/2015/15 z dne 2. 4. 2015, ministrstva, inšpektorati v njihovi sestavi in inšpekcije, ki delujejo v ministrstvih, na svojih spletnih straneh objavijo kriterije za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov, upoštevaje oceno tveganja na posameznem področju. Skladno z novo Strategijo Finančne uprave RS 2021 – 2025 bo FURS z namenom zagotavljanja višje ravni davčne skladnosti prednostno obravnaval ključna tveganja in spodbujal zavezance k prostovoljnemu plačevanju njihovih obveznosti. Glavna področja nadzora ________________________________________________________________________________________________________________ 📌 Skupna rdeča nit: FURS bo leta 2025 največ poudarka dal na DDV, sivo ekonomijo, spletne platforme, delo na črno, transferne cene in pomoč/prejete oprostitve, ob tem pa intenzivno uporabljal podatke iz elektronskih evidenc, mednarodne izmenjave in prijav drugih organov. Več si lahko preberete na povezavi: https://www.fu.gov.si/nadzor/podrocja/financni_nadzor     

V Sloveniji je konec leta 2024 135.978 fizičnih oseb z dejavnostjo ugotavljalo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov. Ti zavezanci niso zavezani k javni objavi podatkov o svojem poslovanju. Ker predstavljajo iz leta v leto večji delež med vsemi fizičnimi osebami z dejavnostjo, se je Finančna uprava v začetku leta odločila za objavo razosebljenih podatkov o prihodkih. FURS je objavil podatke o prihodkih fizičnih oseb z dejavnostjo (normiranci) in ugotavljalo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov ter fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in ugotavljalo davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov; za njih ne velja obveznost javne objave podatkov o poslovanju (dejanski, brez javne objave) za leto 2024. Objavljeni so podatki o poslovanju, ki jih je FURS prejel z davčnimi obračuni dohodnine in akontacije dohodnine od dohodka iz opravljanja dejavnosti (davčni obračuni DohDej). Podatki pri normirancih vsebujejo prihodke na podlagi računovodskih predpisov, pri dejanskih brez javne objave pa vključuje podatek o prihodkih, odhodkih in dobičku ali izgubi na podlagi računovodskih predpisov ter organizacijska oblika, regija in dejavnost po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD). Razosebljeni podatki o poslovanju fizičnih oseb, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov; podatki o prihodkih, odhodkih in razliki; dobičku oziroma izgubi, vendar dejavnosti ne opravljajo kot samostojni podjetniki posamezniki, ampak v okviru druge vrste dejavnosti. Tudi navedeni zavezanci namreč niso zavezani k javni objavi podatkov o svojem poslovanju. Več o tem pa si lahko preberete na: https://www.gov.si/novice/2025-07-24-razosebljeni-individualni-podatki-o-poslovanju-fizicnih-oseb-z-dejavnostjo/

FURS obvešča, da se moramo pravočasno pripraviti na predložitev evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV. Vsi davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, bodo morali za davčna obdobja od 1. julija 2025 dalje davčnemu organu v elektronski obliki po elektronski poti predložiti evidenco obračunanega DDV in evidenco odbitka DDV. Prvič, torej najpozneje do konca avgusta 2025, če imajo določeno mesečno davčno obdobje, oziroma oktobra 2025, če imajo določeno trimesečno davčno obdobje. Finančna uprava pripravlja rešitve za enostavnejšo izpolnitev te obveznosti za davčne zavezance z manjšim obsegom poslovanja. Davčnim zavezancem, ki bodo predložili evidence najmanj tri delovne dni pred potekom roka za predložitev, bo Finančna uprava tudi predizpolnila obračun DDV. Davčni zavezanec mora davčnemu organu predložiti evidenco obračunanega DDV in evidenco odbitka DDV najpozneje do roka, v katerem mora predložiti obračun DDV. Posredovanje evidenc bo možno na naslednje načine: •             iz računovodskih portalov, ki bodo podpirali oddajo preko namenskih spletnih storitev Finančne uprave,  •             uvoz pripravljenih zip datotek preko portala eDavki, •             za davčne zavezance z manjšim obsegom poslovanja tudi preko MiniBlagajne, če bodo izkoristili možnost vodenja evidenc v tej aplikaciji. Za davčne zavezance z manjšim obsegom poslovanja bo vodenje evidenc možno tudi v MiniBlagajni, brezplačni programski podpori Finančne uprave za izdajanje računov. S pomočjo te rešitve bodo davčni zavezanci poleg računov, izdanih preko MiniBlagajne ali računov izdanih iz vezane knjige računov in davčno potrjenih preko MiniBlagajne (podatki o teh računih se bodo avtomatsko prenašali v evidenco), v program evidentirali tudi podatke o drugje izdanih računih  in podatke o prejetih računih. Za davčnega zavezanca, ki bo predložil evidenci najmanj tri delovne dni pred potekom roka za predložitev obračuna DDV, bo davčni organ na podlagi predloženih podatkov iz evidenc sestavil predizpolnjen obračun DDV, če davčni zavezanec sam še ne bo predložil obračuna DDV za zadevno davčno obdobje. Vir: Pravočasna priprava na predložitev evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV | GOV.SI