Vrhovno sodišče RS je v delovnem sporu prvič vsebinsko odločalo o vprašanju plačila za poslovno uspešnost oziroma božičnice, pri tem pa presodilo, da znižanje plačila za poslovno uspešnost zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni ni bilo utemeljeno. Kot so danes sporočili z vrhovnega sodišča, so odločali o zadevi, v kateri je tožnica od nekdanjega delodajalca zahtevala razliko plačila za poslovno uspešnost za leti 2020 in 2021. Delodajalec pri tovrstnih izplačilih ni upošteval obdobij, ko je bila tožnica odsotna z dela zaradi bolezni, tako da ji je izplačal zmanjšane zneske poslovne uspešnosti, in sicer ob upoštevanju obdobja njene bolniške odsotnosti v posameznem letu. Slednje je izhajalo tudi iz kriterijev za plačilo poslovne uspešnosti v podjetniški kolektivni pogodbi. Vrhovno sodišče je v tem primeru med drugim opozorilo na posebno naravo plačila za poslovno uspešnost kot ene od zakonskih možnosti nagrajevanja delavcev. V nasprotju z delovno uspešnostjo, ki se določa glede na gospodarnost, kakovost in obseg opravljenega dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, je plačilo za poslovno uspešnost vezano na uspešnost poslovanja družbe kot celote. Slednja je sicer odvisna od številnih drugih dejavnikov, ne le od kakovosti ali celo zgolj obsega opravljenega dela delavcev. “Plačilo z naslova poslovne uspešnosti tako predstavlja sistem kolektivnega nagrajevanja praviloma vseh delavcev pri delodajalcu, in ne individualnega prispevka delavca k uspešnosti poslovanja družbe,” so zapisali na sodišču. V tej luči so presodili, da znižanje plačila z naslova poslovne uspešnosti zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni ni bilo utemeljeno. Čeprav zakon o delovnih razmerjih delodajalcu ne nalaga niti obveznosti plačila za poslovno uspešnost niti minimalnega zneska tega plačila, je sodišče poudarilo, da delodajalca zavezuje prepoved diskriminacije iz tega zakona. V skladu z zakonsko določbo mora delodajalec pri plačilu za poslovno uspešnost delavcem zagotoviti enako obravnavo ne glede na osebne okoliščine, med katere sodi tudi zdravstveno stanje delavca. “Ni nedopustno, da se pri določitvi kriterijev za priznanje in višino plačila za poslovno uspešnost upošteva število dni prisotnosti na delu, vendar pa uporaba tega kriterija ne sme biti diskriminatorna,” so poudarili na sodišču. V obravnavanem primeru so bili po navedbah sodišča izpolnjeni vsi trije pogoji za ugotovitev diskriminacije: “Tožnica je bila pri odmeri plačila za poslovno uspešnost obravnavana manj ugodno, razlog za to je bil povezan z osebno okoliščino na njeni strani, to je z njenim zdravstvenim stanjem, pri tem pa so bili tožnica in delavci, ki so prejeli višje plačilo za poslovno uspešnost, v primerljivi situaciji.” Na to problematiko je večkrat opozoril tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, ki je tako danes pozdravil odločitev vrhovnega sodišča. “Tudi vrhovni sodniki so poudarili, da odsotnost z dela zaradi katere izmed osebnih okoliščin zaposlenih, kot so zdravstveno stanje, invalidnost, nosečnost in starševstvo, ne sme biti razlog za to, da bi zaposleni prejeli nižjo božičnico,” je med drugim zapisal. Odločitev je po njegovih navedbah izjemno pomembna in prelomna. “Vsem sodiščem, inšpektoratu in zagovorniku daje jasno sodno prakso, jasna navodila, kako odločati v podobnih primerih. Podjetjem pa, kako ravnati, ko se odločijo dobiček deliti z delavci,” je dejal. Zagovornik je to argumentacijo uporabil tudi v drugih primerih ugotavljanja diskriminacije pri izplačilu božičnice. Doslej jo je ugotovil v 17 zadevah, v obravnavi jih ima še osem. Medtem je na upravnem sodišču v obravnavi pet primerov, v katerih tožniki nasprotujejo njegovim odločbam glede diskriminacije pri izplačilu božičnice, je navedel. Vir: https://www.tax-fin-lex.si/Home/Novica/30820

Primorska hranilnica Vipava predstavlja bančno ponudbo za samostojne podjetnike, mikro in mala podjetja. Njihova prednost je, da njihov predstavnik lahko pride na podjetje ter se dogovorite o ustreznih storitvah in rešitvah, ki bodo podjetju najbolj ustrezale. S tem zagotavljajo osebno in prilagojeno obravnavo ter podporo za poslovne stranke. Še posebej zanimiv je njihov produkt MIKROKREDIT s subvencionirano obrestno mero, brez stroškov vodenja ter brez stroškov odobritve. V nadaljevanju lahko preberete več o značilnostih mikrokredita in drugi ponudbi. MIKROKREDIT V sodelovanju in v okviru Sklada skladov SID Banke podjetjem omogoča izjemno ugodne vire financiranja. Značilnosti in prednosti: znesek od 5.000 do 25.000 EUR (posamezno podjetje lahko izkoristi več pogodb, npr: 3 x 25.000 EUR), nižja obrestna mera (subvencionirani 6-mesečni EURIBOR v višini 62,5%), brez stroškov odobritve in vodenja kredita, brezplačno zavarovanje – samo menice podjetja, ročnost do 60 mesecev, brezplačno predčasno odplačila kredita, hitra odobritev. Krediti z garancijo Slovenskega podjetniškega sklada maksimalna višina 250.000 EUR, višina garancije SPS 60% ali 80% garancije SPS-A za zavarovanje bančnega kredita. Komercialni krediti: ugodna obrestna mera, ugodni stroški odobritve. Ugodni bančni paketi vodenje TRR prvih 6 mesecev brezplačno, uredijo zamenjavo banke. Odlična ponudba varčevanj in depozitov Osebni in individualni pristop pridejo na podjetje poiščejo optimalno in najugodnejšo rešitev za vaše želje.

junij 2024 Ljubljana, 26. junija (STA) – Vlada je danes potrdila predlog novele zakona o gospodarskih družbah, s katerim se v slovenski pravni red prenašajo štiri evropske direktive. Z novelo želijo pristojni zagotoviti večjo preglednost poslovanja in večjo družbeno odgovornosti gospodarskih družb, so po seji sporočili iz vlade. S prenosom direktive o javnem poročanju po državah želi ministrstvo ministrstvo normativno spodbuditi gospodarstvo k povečanju preglednosti v zvezi z dejavnostmi določenih večjih družb. V skladu s predlagano novelo bodo morale poročati obvladujoče družbe in družbe, ki niso v skupini, katerih prihodek v preteklih dveh zaporednih poslovnih letih obakrat presega 750 milijonov evrov in ki poslujejo multinacionalno, je navedeno v sporočilu za javnost po seji vlade. K poročanju bodo zavezane tudi njihove srednje in velike družbe ter podružnice. Na vladi kot pomembno novost izpostavljajo širitev kroga poročevalcev. Ti bodo morali o določenih davčnih informacijah poročati v enotni elektronski obliki, praviloma v okviru spletnih strani Ajpes, ki so zasnovane tako, da je vsakomur omogočen brezplačen vpogled v te objavljene informacije. Te bodo morali objaviti na svoji spletni strani, revizorji pa bodo preverjali ali je poročevalec te informacije javno objavil. V okviru prenosa direktive glede poročanja o trajnosti želi gospodarsko ministrstvo podpreti preusmeritev kapitalskih tokov v naložbe v trajnostno rast ter tudi povečati zavedanje o pomembnosti obvladanja finančnih tveganj gospodarskih družb, ki izhajajo iz dejavnikov, povezanih s trajnostjo. S predlagano novelo ministrstvo posodablja obstoječa pravila glede nefinančnega poročanja, in sicer s širitvijo zavezancev za poročanje na vse velike družbe ter na vse srednje in majhne družbe, ki kotirajo na borzi z izjemo mikro družb. Predviden je tudi širši obseg informacij, o katerih se mora poročati, ter večji nadzor revizorjev nad vsebino poročanja. Poročilo o trajnostnosti nadomešča obveznost priprave izjave o nefinančnem poslovanju. “Bo pa obsežnejše in bo doprineslo k boljšim informacijam, kako gospodarske družbe vključujejo trajnostne vidike v svojo dejavnost,” so poudarili na vladi. Na podlagi direktive o uravnoteženosti spolov v gospodarstvu želi ministrstvo spodbuditi gospodarske družbe k doseganju bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških na najvišjih vodilnih mestih. Omenjena direktiva zavezuje velike borzne družbe, ker pa je slednjih v Sloveniji zelo malo (v letošnjem letu 11), je ministrstvo razširilo obseg zavezancev tudi na velike gospodarske družbe, v katerih imata večinski delež država ali lokalna skupnost. Družbe zavezanke same določijo, kateri delež bodo dosegle, ali vsaj 40 odstotno zastopanost manj zastopanega spola med člani organa nadzora ali vsaj 33 odstotno zastopanost manj zastopanega spola skupno med člani organov vodenja in nadzora. Če deležev glede uravnotežene zastopanosti spolov družba ne bo dosegla, bo morala prilagoditi izbirni postopek kandidatov za imenovanje ali izvolitev v organe vodenja in nadzora. Neizbrani kandidat manj zastopanega spola bo lahko obenem od družbe zahteval podatke o izbirnem postopku. Direktiva glede razvrščanja in prerazvrščanja družb po velikosti se nanaša na uskladitev meril za določanje velikosti družb zaradi učinkov inflacije v zadnjih letih. Razvrstitev družb ali skupin med mikro, majhne, srednje ali velike družbe ali skupine temelji na izpolnjevanju dveh od treh meril velikosti: vrednosti aktive, vrednosti čistih prihodkov od prodaje ter povprečnega števila zaposlenih v poslovnem letu. Kot so še pojasnili na vladi, želi ministrstvo s predlagano novelo normativno spodbuditi gospodarstvo k preglednosti poslovanja z označevanjem gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov na vidnem mestu na poslovnih naslovih. S spremembo zakona pa se na novo opredeljuje subjekt javnega interesa, in sicer srednje velike družbe, v katerih imajo država ali lokalne skupnosti večinski delež, ne bodo več spadale v krog subjektov javnega interesa. Vir: Tax-Fin-Lex >>

Poškodba pri delu je resen dogodek, ki zahteva hitro in ustrezno ukrepanje tako s strani delodajalca kot delavca. Da bi zagotovili pravilno ravnanje v takšnih primerih, je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pripravil smernice, ki natančno opisujejo postopke in obveznosti obeh strani. Te smernice vključujejo izpolnjevanje obrazcev, obveščanje pristojnih zdravnikov ter zagotovitev pravočasne izdaje elektronskega bolniškega lista (eBOL) in predlogov za podaljšanje začasne zadržanosti od dela. Namen teh usmeritev je poenostaviti proces prijave poškodbe in zagotoviti hitro in učinkovito obravnavo poškodovanega delavca. Kaj narediti ko se zgodi poškodba pri delu? Če se delavcu zgodi poškodba pri delu, morajo delodajalci od 1. septembra 2022 dalje izpolniti splošni del obrazca elektronske Prijave nezgode in poškodbe pri delu prek sistema SPOT. Izvajalci zdravstvenih storitev (izbrani osebni zdravniki) pa morajo izpolniti zdravstveni del obrazca Prijava nezgode in poškodbe pri delu prek zalednega informacijskega sistema ZZZS (on-line sistem). Ker delodajalci velikokrat ne obvestijo svojih delavcev, da so in kdaj so na portalu SPOT izpolnili splošni del Prijave nezgode in poškodbe pri delu, posledično zavarovanci ne obvestijo svojih izbranih osebnih zdravnikov, da je le-ta zdravniku že na voljo v sistemu in da lahko izpolnijo zdravstveni del obrazca Prijava nezgode in poškodbe pri delu. Pogosto pa se tudi zgodi, da delavec, ki se je poškodoval, kljub dejstvu, da je seznanjen z izpolnjeno prijavo s strani delodajalca, ne obvesti svojega izbranega osebnega zdravnika, da je splošni del Prijave nezgode in poškodbe pri delu že na voljo in ga ne zaprosi za izpolnitev zdravstvenega dela obrazca. Tako zdravstveni deli Prijav nezgode in poškodbe pri delu s strani izbranih osebnih zdravnikov velikokrat ostanejo neizpolnjeni in posledično prijava ni popolna. Zaradi navedenega naj se ko se zgodi poškodba pri delu, delavca obvesti:  – da je splošni del Prijave nezgode in poškodbe pri delu s strani delodajalca uspešno izpolnjen v sistemu SPOT; – da mora nemudoma o izpolnjenem splošnem delu Prijave nezgode in poškodbe pri delu obvestiti svojega izbranega zdravnika in ga zaprositi za izpolnitev zdravstvenega dela Prijave.  Glede izdaje elektronskega bolniškega lista v primeru začasne nezmožnosti za delo  Nadalje  prosijo tudi, da se ponovno obvesti svoje delavce, da morajo za izdajo elektronskega bolniškega lista (eBOL) pravočasno kontaktirati svojega osebnega zdravnika oziroma ustrezno ambulanto, v kolikor nimajo izbranega osebnega zdravnika, saj le-ta eBOL-a ne izda avtomatično, temveč po izrecnem dogovoru med zdravnikom in pacientom ter na način, ki ga opredeli zdravnik (npr. ob kontrolnem pregledu pacienta, na podlagi telefonskega pogovora, komunikacije po elektronski pošti,…). To pomeni, da mora delavec svojega osebnega zdravnika opozoriti (ob zaključku bolniškega staleža oziroma najkasneje pred iztekom meseca, za katerega je potrebno izdati eBOL), da ga pravočasno izda. Priporočajo, da delavci to, ali je eBOL izdan in ali je bil izdan s pravilnim razlogom zadržanosti in za pravilno obdobje zadržanosti, spremljajo na portalu zVEM ali preko aplikacije za mobilne naprave zVEM. Elektronska potrdila o zadržanosti (eBOL in elektronska potrdila o darovanju krvi oz. ePODK) se nahajajo pod rubriko Kartoteka –> Potrdila o zadržanosti. V primeru izdaje predloga imenovanemu zdravniku  Prav tako se mora delavec pravočasno dogovoriti s svojim osebnim zdravnikom glede izdaje Predloga imenovanemu zdravniku v primerih daljše nezmožnosti za delo, ko je za odločanje pristojen imenovani zdravnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V primeru utemeljenih razlogov za podaljšanje začasne zadržanosti od dela naj delavec opozori svojega osebnega zdravnika, da posreduje predlog imenovanemu zdravniku ZZZS vsaj 5 dni pred iztekom končnega datuma zadnje odobritve. Prosijo vas, da o navedenem ravnanju obvestite svoje delavce.  Zaključek Pomembno je, da tako delodajalci kot delavci natančno upoštevajo smernice ZZZS ko/če se zgodi poškodba pri delu. Pravilno izpolnjevanje obrazcev, pravočasno obveščanje osebnih zdravnikov in skrb za izdajo ustreznih dokumentov, kot so eBOL in predlogi za podaljšanje zadržanosti od dela, so ključni za zagotovitev hitre in učinkovite obravnave. Sodelovanje in odgovornost obeh strani pripomoreta k zmanjšanju birokratskih zapletov ter omogočata, da se delavec lahko čim prej vrne na delo. S skupnimi prizadevanji lahko zagotovimo, da bo postopek ob poškodbi pri delu potekal gladko in brez nepotrebnih zamud. VIRI IN LITERATURA: https://zavezanec.zzzs.si/e-poslovanje/prijave-nezgod-in-poskodb-pri-delu/ https://spot.gov.si/sl/poslovanje/zaposlovanje-in-delovno-razmerje/poskodbe-pri-delu/ 

Ker se zavedamo, da je čas dragocen in se v Sloveniji soočamo s pomanjkanjem kadra, vam nudimo celotne rešitve pri storitvah kot je administracija in računovodstvo. Prednosti za vas: * prihranek vašega časa, denarja  –  ni potrebno zaposliti novo osebo, * občasna ali stalna podpora v vaši pisarni in vašemu poslovanju (porodniške, dolgotrajne bolniške odsotnosti…), * nudimo administrativne rešitve ali celotno rešitev z računovodstvom, * digitalizacija – programske, spletne/online rešitve dosegljive 24/7 na dan za namene podpore vodstvu podjetja. * programske rešitve – digitalizacija v podjetju, * kadrovska podpora, * plačilni promet, * IT podpora (v dogovoru z zunanjim ponudnikom IT storitev). Za več informacij smo vam na voljo: T: +386 (0)1 530 33 80, E: info@nucleus.si.

Regres je pomembna pravica vsakega zaposlenega, ki mora biti izplačana najpozneje do 1.julija tekočega koledarskega leta, pogosto pa prinaša tudi nekaj nejasnosti, zlasti pri sorazmernem izračunu in davčni obravnavi. V tem članku bomo podrobno razložili, kaj je regres, kakšne so pravice zaposlenih do regresa, minimalne višine regresa, ki jih morajo delodajalci upoštevati, ter posebnosti, povezane s sorazmernim delom regresa. Kaj je regres? Regres je finančno nadomestilo, ki ga delodajalci izplačajo zaposlenim z namenom omogočanja dodatnih sredstev za osebno uporabo. Regres je neločljivo povezan s pravico do letnega dopusta in je v osnovi namenjen spodbujanju zaposlenih, da izkoristijo svoj prosti čas za počitek in sprostitev, s tem pa povečajo svojo produktivnost in splošno zadovoljstvo na delovnem mestu. Glavni namen regresa je finančno olajšati načrtovanje in izvedbo aktivnosti med prostimi dnevi, ki jih zaposleni lahko izkoristi za regeneracijo in osebno obogatitev. Regres zato služi kot dodatek k rednim dohodkom, ki zaposlenim omogoča, da brez finančnih skrbi načrtujejo dopust ali druge oblike rekreacije. Zakonske osnove za izplačilo regresa Izplačilo regresa je predpisano z zakonom, kar pomeni, da morajo delodajalci izplačati vsaj zakonsko določen minimalni znesek regresa vsako leto. Minimalni znesek izplačila regresa je povezan z višino minimalne plače. Kolektivne pogodbe in notranji akti poslovnih subjektov lahko določajo različne zneske izplačila regresa. Čeprav je regres oblika dohodka, se od redne plače razlikuje po svoji naravi in namenu. Regres ni namenjen rednemu mesečnemu pokrivanju življenjskih stroškov, ampak je enkratno izplačilo, ki ima specifičen socialno-ekonomski namen. V mnogih primerih je izplačilo regresa delno ali v celoti oproščeno določenih davkov in prispevkov, kar zaposlenim omogoča, da iz tega naslova prejmejo večji neto znesek. Pravice zaposlenih in minimalni regres Zakonska določila: Delodajalci morajo izplačilo regresa opraviti najkasneje do 1. julija tekočega leta. Regres je namenjen zagotavljanju finančne podpore zaposlenim, da lahko kakovostno preživijo svoj prosti čas, zato zakonodaja določa tudi minimalni regres. Minimalni regres je pogosto enak minimalni plači ali se določi glede na ekonomske razmere in se lahko spreminja iz leta v leto. Za leto 2024 je minimalni regres določen v višini 1.253,90 EUR. Izjeme zaradi nelikvidnosti: Zakonodaja jasno predpisuje, da morajo delodajalci izplačati regres do zgoraj omenjenega datuma. V primeru finančnih težav lahko delodajalci po dogovoru s sindikati in znotraj določil kolektivnih pogodb izplačilo regresa odložijo, vendar ne dlje kot do 1. novembra istega leta. To omogoča podjetjem nekaj fleksibilnosti v primeru nelikvidnosti, obenem pa ščiti pravice zaposlenih do pravočasnega izplačila. Sorazmerni del regresa Delo s krajšim delovnim časom: Zaposleni, ki so zaposleni za krajši delovni čas, prejmejo regres sorazmeren s svojim delovnim časom. To pomeni, da zaposleni, ki delajo polovični delovni čas, prejmejo polovico regresa, razen v posebnih primerih (npr. invalidi). Zaposleni s pravico do sorazmernega dela letnega dopusta: Vsak mesec zaposlenosti prinese pravico do 1/12 celotnega regresa, ker je delavec upravičen samo do sorazmernega dela letnega dopusta. Davčna obravnava za izplačilo regresa Davčne olajšave: Izplačilo regresa do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji (2.279,52 EUR za februar 2024) ni vključeno v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Prispevki: Do zgoraj omenjene višine regres tudi ni obremenjen z obračunom in plačilom prispevkov za socialno varnost. Zaključek Izplačilo regresa je ključnega pomena za zaposlene, saj ne samo da izboljša njihovo finančno stanje med dopustom, temveč tudi prispeva k njihovemu splošnemu zadovoljstvu in motivaciji. Delodajalci morajo skrbno upoštevati zakonske roke in minimalne zneske izplačil, obenem pa ne smejo prezreti tudi prilagoditev regresa za tiste, ki delajo krajši delovni čas ali so upravičeni samo do sorazmernega dela dopusta. Zadovoljstvo zaposlenih in transparentno upravljanje s pravicami iz delovnega razmerja sta ključna za uspešno delovno okolje. VIRI IN LITERATURA: https://www.revijaiks.si/ https://www.fu.gov.si/

FURS opozarja, da je potrebno napovedati dohodke iz tujine in jih poročati, če davčni zavezanec tega ne stori že med letom. Dohodke mora napovedati v ugovoru zoper Informativni izračun dohodnine. Če pa so nenapovedani dohodki, prejeti iz tujine, edini dohodki zavezanca, le-ta ne bo prejel Informativnega izračuna dohodnine in mora sam vložiti napoved za letno odmero dohodnine. Finančna uprava avtomatično pridobiva podatke v okviru mednarodne izmenjave podatkov o dohodkih, ki so jih rezidenti Republike Slovenije dosegli v tujini. Finančna uprava primerja s podatki zavezancev, ki so jih morali napovedati v medletnih oziroma letnih napovedih za odmero dohodnine. V primeru, ko se ugotovijo razhajanja v podatkih, Finančna uprava začne postopke nadzora, ki so namenjeni odmeri neplačanih dajatev. Če bo ugotovljeno, da zavezanci niso izpolnili svojih obveznosti napovedovanja dohodkov Finančni upravi, bodo uvedeni tudi ustrezni prekrškovni postopki. Zato Finančna uprava zavezancem svetuje, da sami napovejo podatke o dohodkih, ki jih dosegajo v tujini. Za dohodke, ki se vključujejo v letno davčno osnovo za odmero dohodnine, le-te  napovejo z medletnimi napovedmi za odmero akontacije dohodnine ali pa najpozneje v ugovorih zoper Informativni izračun dohodnine oziroma v letni napovedi za odmero dohodnine. Na ta način se bodo izognili tako globam, kot tudi morebitnim zapletom pri uveljavljanju davčnih ugodnost, ki jih lahko uveljavljajo.

Zavod RS za zaposlovanje je objavilo povabilo, da lahko pridobite mesečno subvencijo v višini 300 do 420 EUR za zaposlitev brezposelnih mladih do 29. leta starosti. Delovno razmerje sklenete za nedoločen čas. Zagotovite tudi mentorstvo ter usposabljanje ali izobraževanje za novozaposlenega in mentorja. Zaželeno je pridobivanje digitalnih kompetenc. Povabilo je odprto od 8. aprila od 14. ure do 3. novembra 2024. Subvencija za zaposlitev  Izplačuje se 18 mesecev: od 300 EUR do 420 EUR za vsak mesec zaposlitve s polnim delovnim časom ali sorazmerno manj za krajši tedenski delovni čas, kadar zaposlite osebo v skladu z ustrezno odločbo. Zvišano subvencijo Za 70 EUR na mesec, če mlade vključite v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Oddaja ponudb  Elektronsko od 8. 4. 2024 do porabe sredstev, najdlje do 3.11.2024. Več o tem je objavljeno na: https://www.ess.gov.si/delodajalci/financne-spodbude/predstavitev-spodbud-za-zaposlitev/hitrejsi-vstop-mladih-na-trg-dela/      

Delavcu s sklenitvijo delovnega razmerja pripada tudi letni dopust. Obvestilo o tem, koliko dni letnega dopusta mu pripada v letu 2024, mora delodajalec delavcu vročiti najkasneje do 31.3.2024. Obvestilo mora biti v pisni obliki, vročeno pa je lahko osebno ali po elektronski poti na »službeni« elektronski naslov delavca.  Pravica do letnega dopusta Pravico do letnega dopusta pridobi delavec s sklenitvijo delovnega razmerja. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom ima pravico do sorazmernega dela – 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta. Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače. Koliko dopusta pripada delavcu v koledarskem letu? Višina letnega dopusta, ki pripada delavcu v koledarskem letu je določena v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), v kolektivnih pogodbah, internih aktih delodajalca ali v pogodbi o zaposlitvi. ZDR-1 določa osnovni minimalni dopust in dodatni dopust. Osnovni minimalni letni dopust znaša štiri tedne. To pomeni, da je osnovni minimalni letni dopust 20 dni (če je delavnik razporejen na 5 dni v tednu) oz. 24 dni (če je delavnik razporejen na 6 dni v tednu). Do dodatnih dni dopusta pa so upravičeni:: Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki negujejo in varujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo – do najmanj 3 dni dodatnega letnega dopusta, Delavec, čigar otrok še ni dopolnil 15 let – do 1 dan dodatnega letnega dopusta za vsakega otroka. Delavcu pa pripadajo tudi dodatni dnevi, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, internimi akti delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi.  Način izrabe letnega dopusta Letni dopust se izrablja glede na potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca, pri čemer se upošteva tudi njegove družinske obveznosti. Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo, starši šoloobveznih otrok pa imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. V kolikor pa delodajalec ugotovi, da bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces,  lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta.

Slovenski podjetniški sklad je letos objavil prvi javni razpis. Mikro in malim podjetjem ponuja mikrokredit do višine 25 tisoč evrov z ugodno obrestno mero. Podjetja bodo do mikrokreditov dostopala hitro, enostavno in brez stroškov vodenja in odobritve.  Razpisanih je 10 mio EUR sredstev. Višina financiranja od 5.000 EUR do 25.000 EUR kredita, 100-odstotno kritje upravičenih stroškov poslovnih procesov in/ali projekta. Možnost oddaje 1 vloge. Odplačilna doba: od 2 do 5 let. Moratorij: od 1 do 6 mesecev (z možnostjo podaljšanja do največ ½ dobe ročnosti kredita). Obrestna mera: 37,5 % 6-mesečnega EURIBORA + fiksni pribitek 0,8 %. Zavarovanje: 8 menic podjetja. Brez stroškov vodenja in odobritve kredita.   Pogoji za kandidiranje Status mikro ali malega podjetja (s. p., g.d., zadruga z omejeno odgovornostjo). Najmanj 1 zaposlen za polni delovni čas. Podjetje ustanovljeno in deluje pred 1.1.2022. Bonitetna ocena vsaj SB7. Podjetje ne sme biti v težavah. Podjetje ne spada v izključen sektor »de minimis«.   Stroški, ki so upravičeni: Opredmetena osnovna sredstva (nakup nove opreme). Neopredmetena osnovna sredstva (nakup patentiranih pravic, licenc,..). Stroški materiala in trgovskega blaga. Stroški storitev Stroški dela (neto plača, dohodnina, prispevki, stroški prehrane, regres,…). Zaračunan pripadajoči DDV na preostale upravičene stroške. Med upravičene stroške ne spada nakup vozil za cestni prevoz tovora ter stroški gradnje, nakupa in obnove poslovnih nepremičnin. Upravičeni stroški poslovnega procesa/projekta lahko nastanejo največ 6 mesecev pred oddajo vloge in 18 mesecev po odobritvi kredita. Oddaja vloge Elektronska, preko ePortala Sklada Prijavni rok: 08.03.2024 do 14.00 ure do 08.04.2024 do 14.00 ure, oziroma do porabe vseh sredstev Več informacij najdete tukaj: https://www.podjetniskisklad.si/p7-2024-mikrokrediti-2024/