Kazalo vsebin:
Prejemanje dohodkov iz tujine je vedno bolj pogosta situacija zaradi globalizacije, povečane mobilnosti delovne sile in dela na daljavo. Kljub temu pa slovenska zakonodaja določa posebna pravila glede obdavčitve teh dohodkov. V tem članku bomo podrobno razčlenili mednarodno obdavčenje, davčne obveznosti pri poslovanju s tujino, ter druge pomembne vidike, ki jih morate poznati.

Kaj je mednarodno obdavčenje?
Mednarodno obdavčenje je področje davčnega prava, ki ureja obdavčitev dohodkov in premoženja posameznikov in podjetij, ki so povezana z več kot eno državo. Na primer, če oseba, ki prejema dohodek iz tujine, opravlja delo v več državah, so pravila mednarodnega obdavčenja pomembna za določitev njene davčne obveznosti. Za posameznike, ki delajo v tujini ali prejemajo plačo iz tujine, je nujno, da razumejo svojo davčno rezidentstvo, saj to določa, kje morajo plačati davke. Mednarodno obdavčenje ima pomembno vlogo tudi pri reševanju morebitnih sporov glede obdavčitve, saj določa jasna pravila in smernice za takšne situacije.
V skladu s slovensko zakonodajo, natančneje z Zdoh-2, ste davčni rezident Slovenije, če:
- imate uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji,
- bivate izven Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri mednarodni organizaciji, kot javni uslužbenec z diplomatskim ali konzularnim statusom, ali ste zakonec ali vzdrževani družinski član takega javnega uslužbenca in prebivate s to osebo;
- ste bili rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega leta in bivate izven Slovenije zaradi zaposlitve:
- v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri mednarodni organizaciji, kot javni uslužbenec v tehnični ali administrativni funkciji, brez diplomatskega ali konzularnega statusa;
- kot javni uslužbenec ali funkcionar v državnem organu ali organu lokalne skupnosti, in sicer v državi, ki na podlagi vzajemnosti takega uslužbenca ne šteje za svojega rezidenta;
- kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropski investicijski banki ali Evropskem investicijskem skladu, ali ste zakonec, ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, ali vzdrževan otrok takega uslužbenca in prebivate s to osebo;
- ste bili rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega leta in bivate izven Slovenije zaradi opravljanja funkcije poslanca v Evropskem parlamentu;
- ste v kateremkoli času v davčnem letu prisotni v Sloveniji skupno več kot 183 dni
- imate v Sloveniji svoje osebne in gospodarske interese.
Davčni rezidenti Slovenije so obdavčeni po načelu svetovnega dohodka, kar pomeni, da morajo prijaviti in plačati davke na vse svoje dohodke, ne glede na to, ali so zasluženi v Sloveniji ali tujini.
Prijava dohodkov iz tujine
Posamezniki, ki prejemajo dohodke iz tujine, morajo te dohodke prijaviti pri Finančni upravi Republike Slovenije (FURS). Prijaviti je treba vse vrste dohodkov, vključno z:
- plačami,
- pokojninami,
- dividendami,
- obrestmi,
- dohodki iz oddajanja nepremičnin
- drugi dohodki
Roki so določeni v Zakonu o davčnem postopku – ZDavP-2, in sicer:
- dohodki iz zaposlitve: za redne mesečne dohodke v 15 dneh od dneva prvega prejetja dohodka v koledarskem letu, za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja in za posamezne dohodke iz delovnega razmerja (kot so regres božičnica, trinajsta plača in podobno) do 15. dne v mesecu za pretekli mesec,
- dohodki iz dejavnosti, pri katerih se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov: do 31. marca tekočega leta za preteklo leto,
- dohodki iz oddajanja premoženja v najem: do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto,
- dohodki iz prenosa premoženjske pravice: v 15 dneh od prejema dohodka,
- drugi dohodki: v 15 dneh od dneva prejema dohodka,
- dohodki iz naslova obresti in dividend: do 28 februarja tekočega leta za preteklo leto,
- dohodki iz naslova obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v RS, in pri bankah drugih držav članic EU: do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Napovedi ni dolžan vložiti zavezanec, katerega skupni znesek v davčnem letu doseženih obresti iz tega naslova ne presega zneska 1000 EUR,
- dohodki od dobička iz kapitala: v 15 dneh od dneva odsvojitve kapitala (nepremičnine) oziroma do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto, če napove dobiček iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov.
Kako se izogniti dvojnemu obdavčenju?
Slovenija ima sklenjene sporazume z drugimi državami, ki omogočajo, da posamezniki in podjetja plačujejo davke le tam, kjer je to določeno s pravili mednarodnega obdavčenja. Ti sporazumi urejajo, v kateri državi se določen dohodek obdavčuje, in omogočajo, da se davki, plačani v tujini, priznajo kot odbitek ali oprostitev v Sloveniji. Na ta način se prepreči, da bi bil dohodek obdavčen dvakrat, kar posameznikom in podjetjem zagotavlja pravičnejšo davčno obravnavo.
Najpogostejši metodi za odpravo dvojne obdavčitve, uporabljeni v mednarodnih pogodbah, sta:
- metoda izvzetja s progresijo: dohodek ali premoženje slovenskega rezidenta, ki se po mednarodni pogodbi lahko obdavči v državi vira, se v Sloveniji ne obdavči, vendar pa ima Slovenija pravico tak dohodek ali premoženje upoštevati pri določanju davka od preostalega dohodka ali premoženja davčnega zavezanca. Takšno metodo vsebuje mednarodna pogodba s Švedsko, ki se uporablja do konca leta 2021.
- metoda navadnega odbitka: davek v Sloveniji se zmanjša le za znesek davka, plačanega v državi vira, ki je enak davku, ki bi ga Slovenija sama odmerila od dohodka, doseženega v drugi državi. Takšno metodo vsebujejo vse v letu 2022 veljavne mednarodne pogodbe, ki jih je Slovenija sklenila z drugo državo pogodbenico in so dostopne na spletni strani FURS.
Kakšne so kazni za nepravilno prijavo dohodkov?
Nepravilna prijava ali neizpolnjevanje davčnih obveznosti lahko vodi do:
- zamudnih obresti,
- denarnih kazni,
- povečane davčne obveznosti.
Da bi se izognili morebitnim težavam, je priporočljivo sproti zbirati vso dokumentacijo o dohodkih iz tujine, preveriti, ali obstajajo sporazumi o izogibanju dvojnega obdavčenja z državo, iz katere prejemate dohodek, pravočasno prijaviti dohodke. Po potrebi poiskati strokovno pomoč.
V kolikor imate primer ali vprašanje s področja mednarodnega obdavčenja vam v našem računovodskem servisu Nucleus Plus z veseljem pomagamo z davčnim svetovanjem.
Zaključek
Mednarodno obdavčenje je kompleksno področje, ki zahteva dobro poznavanje zakonodaje in mednarodnih sporazumov. Pravilna prijava dohodkov iz tujine in izpolnjevanje davčnih obveznosti vam lahko prihrani neprijetnosti in finančne posledice. Če niste prepričani, kako pravilno ravnati, se obrnite na davčnega svetovalca ali FURS za dodatne informacije.
VIR: FURS