V tokratnih informacijah najdete ukrepe za samozaposlene za blažitev posledic širjenja novega koronavirusa. Davčna zakonodaja namreč že sedaj predvideva določene ugodnosti samozaposlenim, če imajo ti težave pri plačevanju davčnih obveznosti. Predstavljamo vam pa tudi ukrepe, ki so predvideni v Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo. OBSTOJEČI UKREPI ZA SAMOZAPOSLENE Davčna zakonodaja že sedaj predvideva določene ugodnosti samozaposlenim, če imajo ti težave pri plačevanju davčnih obveznosti. ODLOG PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST SAMOZAPOSLENIH (s.p. in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, npr. novinarji, odvetniki idr. zasebniki)  Samozaposlenim, ki nimajo drugih zaposlenih, in je ta samozaposlitev njihova edina podlaga za vključitev v obvezno socialno zavarovanje, je zagotovljen odlog plačila prispevkov, ki zapadejo v plačilo v mesecu aprilu, maju in juniju 2020. Do odloga bo zavezanec upravičen avtomatično, kar pomeni, da mu ne bo treba vlagati vloge. Neporavnane prispevke mora upravičenec poravnati najkasneje do 31. 3. 2022. Plačilo je možno v enkratnem znesku ali obročno, pri čemer v primeru plačila vseh prispevkov do 31.3.2022, na zneske odloženih prispevkov ne tečejo zamudne obresti. Do predlaganega ukrepa ne bo upravičen samozaposleni, če ima neporavnane obveznosti, ki so zapadle v plačilo do 28. 2. 2020, višje kot 50 eurov in jih ne bo poravnal do 6. 4. 2020. To pomeni, da upravičenec, ki  ima še vedno odprte obveznosti, ki so zapadle do 28. 2. 2020, lahko le-te poravna do 6. 4. 2020 in mu bo avtomatsko brez vloge odobren odlog plačila prispevkov po tem zakonu. Stanje zapadlih obveznosti se lahko preveri prek portala eDavki. ODLOG ALI OBROČNO PLAČILO DAVKOV Davčni organ lahko na podlagi vloge dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma obročno plačilo v največ 24 mesečnih obrokih, za ta čas pa se zavezancu ne bodo obračunale obresti. Odlog in obročno plačilo je mogoče npr. za plačilo poračuna na podlagi letnega davčnega obračuna, obračuna DDV, inšpekcijske odločbe, po novem pa tudi za akontacije davka in davčni odtegljaj (ne velja za prispevke za socialno varnost). Zavezanec odda vlogo preko eDavkov kot lastni dokument ali po pošti oz. na elektronski naslov finančnega urada, kjer je vpisan v davčni register. Obrazec najdete tukaj. Davčni organ odloča o odlogu oziroma plačilu davkov v roku osmih dni od dneva prejema vloge. VLOGA ZA ZNIŽANJE AKONTACIJE DOHODNINE OD DOHODKA IZ DEJAVNOSTI  V času trajanja interventnega zakona bo k vlogi za spremembo akontacij potrebno priložiti oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove. FURS bo pripravil obrazec za izračun ocene. Vlogo se lahko vloži preko eDavkov kot lastni dokument, izjemoma pa pošlje tudi po elektronski pošti. FURS pojasnjuje, da bo v najkrajšem možnem času pripravljen tudi elektronski obrazec. PREDVIDENI UKREPI ZA SAMOZAPOSLENE Danes se v državnem zboru sprejema Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo. V nadaljevanju vam predstavljamo ukrepe za samozaposlene, ki smo jih povzeli iz predloga zakona. V sprejetem zakonu lahko pride so sprememb. IZREDNA POMOČ V OBLIKI MESEČNEGA TEMELJNEGA DOHODOKA Zakon uvaja izredno pomoč samozaposlenim, pri katerih je samozaposlitev njihova edina podlaga za vključitev v obvezno socialno zavarovanje, v obliki temeljnega dohodka. Do te pomoči bodo upravičen tisti, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Do izplačila temeljnega dohodka ne bo upravičena oseba, ki ima na dan vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti. Samozaposleni, ki se bodo v posebni elektronski aplikaciji izrekli za prizadete zaradi krize, bodo za mesec marec prejeli 350 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi z mesecem februarjem 2020 za vsaj 25 %. Za april in maj 2020 bodo prejeli po 700 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi z mesecem februarjem 2020 za vsaj 50 %. Samozaposlenim, ki bodo vložili izjavo do 18. aprila 2020 za mesec marec, bo FURS nakazal mesečni temeljni dohodek do 25. aprila 2020. Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ne bo dosežen, bo moral upravičenec v letu 2020 vrniti celotno pomoč. OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV Država bo za samozaposlene, pri katerih je samozaposlitev njihova edina podlaga za vključitev v obvezno socialno zavarovanje, krila tudi vse pripadajoče prispevke za socialno varnost za mesec april in maj. Pogoj za uveljavljanje pravice bo tudi podaja izjave, s katero bo upravičenec razglasil prizadetost zaradi krize. Do oprostitve prispevkov ne bo upravičena oseba, ki ima na dan vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti. OPROSTITEV PLAČILA AKONTACIJ DOHODNINE Samozaposlenim tudi ne bo potrebno plačati obrokov akontacije dohodnine za leto 2020, ki dospejo v plačilo v obdobju od uveljavitve tega zakona do 31. maja 2020. To ne pomeni, da bodo neplačani obroki odpisani, ampak se bodo šteli za ne plačane. ODSOTNOSTI OD DELA ZARADI BOLEZNI, POŠKODBE SE REFUNDIRAJO OD PRVEGA DNE ZADRŽANOSTI Zavod za zdravstveno zavarovanje bo refundiral vse odsotnosti od dela samozaposlenih zaradi bolezni ali poškodb od prvega dne zadržanosti od dela. To bo veljalo za vse odsotnosti od dela zaradi bolezni in poškodbe od uveljavitve zakona do 31.5.2020. Zavod bo zneske povrnil v 30 dneh po predložitvi zahtevka za refundacije.

S sprejetjem Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin se zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 do nadaljnjega prepoveduje tudi gibanje izven občine stalnega ali začasnega prebivališča, razen izjem določenih z odlokom. Ena izmed izjem je tudi prihod in odhod na delo ter izvajanje delovnih nalog. Odlok ne zahteva, da bi za izkazovanje prihoda in odhoda na delo ter izvajanja delovnih nalog ali katerekoli druge izjeme potrebovali posebno potrdilo, ki potrjuje oz. izkazuje izjemo od splošne prepovedi gibanja in zbiranja ljudi. Svetujejo pa, da ima posameznik ob sebi neko dokazilo, ki potrjuje trditev o nujnosti poti v drugo občino. Tako se bo olajšalo delo policistom in skrajšalo postopek. Gospodarska zbornica je pripravila vzorec potrdila delodajalca, ki se ga delavcu lahko izda na podlagi Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v RS, za potrebe prihajanja na delo v drugo občino. Najdete ga na tej povezavi. Predlagamo pa, da na potrdilo dodatno zapišete tudi naslov, na katerem se delo opravlja, in čas dela.

Vlada RS je v soboto sprejela Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo ter ga predložila v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru po nujnem postopku. Predlog zakona bo začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike. Ukrepi iz tega zakona bodo veljali, če bo parlament zakon potrdil, od 1. aprila do 31. maja letos z možnostjo podaljšanja vseh predvidenih ali zgolj nekaterih  do 30. junija. Nekateri ukrepi bodo veljali tudi retroaktivno za čas od razglasitve epidemije 13. marca. V nadaljevanju vam predstavljamo ukrepe, ki bodo veljali za gospodarske družbe in samozaposlene. Navodila in podrobnejša pojasnila vam bomo posredovali takoj, ko jih objavijo pristojne institucije. Ker zakon še ni veljaven, informacij ne dajo. POVRAČILO NADOMESTIL PLAČ DELAVCEM NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO IN DELAVCEM ODSOTNIH ZARADI VIŠJE SILE Do povračila nadomestil plač bodo upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč. Ukrepa ne bodo mogli uveljavljati delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost. Višina nadomestila plače delavcem, ki so na začasnem čakanju na delu ali ne morejo opravljati dela zaradi višje sile (zaprtje vrtcev, šol, nedelovanje javnega prevoza) bo znašala 80 % povprečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev. Nadomestilo plače pa ne bo smelo biti nižje od minimalne plače in ne višje od povprečne plače v Republiki Sloveniji. Država bo delodajalcem povrnila izplačano nadomestilo, oproščeni pa bodo tudi plačila vseh prispevkov za socialno varnost. Nadomestilo bo v celoti plačano za april in maj; prispevke za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače za čakanje na delo iz obeh razlogov plača država že od 13.3.2020 .  Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače se bo uveljavljalo z vlogo, ki se jo bo vložilo v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Zavod sporoča, da bo predvidoma od srede 1.4.2020 preko Portala za delodajalce ZRSZ možno oddati vloge za povračilno nadomestila plač iz poslovnih razlogov. Navodil in obrazcev še niso objavili. Če na portalu še niste registrirani, postopek čimprej naredite. Sporočajo pa tudi, da bodo, ker predlog novega Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo predvideva ugodnejšo obravnavo vlog za povračilo nadomestil iz poslovnega razloga kot ZIUPPP, te vloge obravnavali, ko bo uveljavljen predlog novega zakona, saj bo tako za vlagatelje ugodneje.  Rok za oddajo vlog po predlaganem novem zakonu je osem dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020. Delodajalec, ki je napotil delavce na začasno čakanje na delo oziroma pri katerem delavec zaradi višje sile ni mogel opravljati dela že pred uveljavitvijo tega zakona, lahko uveljavi pravico do nadomestila plače za obdobje od 1. aprila 2020 dalje, če bo vložil vlogo na Zavod za zaposlovanje v osmih dneh od uveljavitve tega zakona in izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice. NADOMESTILA PLAČ DELAVCEM, KI SO ODSOTNI OD DELA ZARADI BOLEZNI, SE REFUNDIRAJO OD PRVEGA DNE ODSOTNOSTI Zavod za zdravstveno zavarovanje bo refundiral vse odsotnosti od dela zaradi bolezni ali poškodb od prvega dne zadržanosti od dela. To bo veljalo za vse odsotnosti od dela zaradi bolezni in poškodbe od uveljavitve zakona do 31.5.2020. Zavod bo zneske povrnil delodajalcem v 60 dneh po predložitvi zahtevka za refundacije. OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE TER KRIZNI DODATEK ZA ZAPOSLENE, KI PREJEMAJO PLAČO  Delodajalec bo oproščen plačila prispevka zavarovanca in plačila prispevka delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce v delovnem razmerju, in sicer za plačilo teh prispevkov za delo v mesecu aprilu in maju 2020. Oprostitev bo veljala za tiste zavarovance, ki še naprej opravljajo delo in prejemajo plačo, prav tako pa se le-ta delodajalcu prizna tudi za čas, ko so zaposleni na dopustu. Delodajalci, ki so oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bo vsakemu zaposlenemu, ki dela, izplačal mesečni krizni dodatek v višini 200 eur, če bo njegova zadnja izplačana mesečna plača nižja od trikratnika minimalne plače. OPROSTITEV PLAČIL AKONTACIJ DAVKA OD DOHODKA PRAVNIH OSEB Davčni zavezanci so oproščeni plačila akontacije davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020, ki dospejo v plačilo v obdobju od uveljavitve tega zakona do 31.5.2020. To ne pomeni, da bodo neplačani obroki odpisani, ampak se bodo šteli za ne plačane. SAMOZAPOSLENI Zakon uvaja izredno pomoč samozaposlenim v obliki temeljnega dohodka. Do te pomoči bodo upravičen tisti, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Samozaposleni, ki se bodo v posebni elektronski aplikaciji izrekli za prizadete zaradi krize, bodo za mesec marec prejeli 350 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi z mesecem februarjem 2020 za vsaj 25 %. Za april in maj 2020 bodo prejeli po 700 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi z mesecem februarjem 2020 za vsaj 50 %. Samozaposlenim, ki bodo vložili izjavo do 18. aprila 2020 za mesec marec, bo FURS nakazal mesečni temeljni dohodek do 25. aprila 2020. Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ne bo dosežen, bo moral upravičenec vrniti celotno pomoč. Država bo krila tudi vse pripadajoče prispevke za socialno varnost za mesec april in maj. Samozaposlenim tudi ne bo potrebno plačati obrokov akontacije dohodnine za leto 2020, ki dospejo v plačilo v obdobju od uveljavitve tega zakona do 31. maja 2020. To ne pomeni, da bodo neplačani obroki odpisani, ampak se bodo šteli za ne plačane. Zavod za zdravstveno zavarovanje bo refundiral vse odsotnosti od dela samozaposlenih zaradi bolezni ali poškodb

Vlada Republike Slovenije je 24. 3. 2020 sprejela Odlok o začasnih ukrepih pri izvajanju obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19, ki prinaša dva začasna ukrepa na področju uveljavljanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja: zadržanost od dela tudi po 30. dneh ugotavlja izbrani osebni zdravnik in ne Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in sicer dokler začasna zadržanost od dela nepretrgoma ne doseže enega leta. Izbrani osebni zdravnik izda potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela o čemer ustno ali pisno najpozneje naslednji delovni dan obvesti zavarovanca in datum obvestila zavarovanca zabeleži v zdravstveni dokumentaciji zavarovanca; podaljšanje zdraviliškega zdravljenja na skupno največ 21 dni lahko že v odločbi o odobritvi zdraviliškega zdravljenja določi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali pa pooblasti zdravilišče, da lahko zdravnik zdravilišča podaljša zdraviliško zdravljenje na skupno največ 21 dni. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije bo odločalo o začasni zadržanosti od dela le v naslednjih primerih: ko le ta traja nepretrgoma več kot eno leto. Predlog za podaljšanje posreduje izbrani osebni zdravnik vsaj tri dni pred iztekom začasne zadržanosti od dela; na podlagi zahteve zavarovanca ali delodajalca za presojo mnenja izbranega osebnega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo; na podlagi zahteve zavarovanca za presojo mnenja izbranega osebnega zdravnika o začasni zadržanosti od dela, katere razlog ni začasna nezmožnost za delo. Ukrepa, ki pričneta veljati 25. 3. 2020 sta bila sprejeta z namenom olajšanja uveljavljanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in bosta veljala zgolj v času epidemije. Postopki uveljavljanja začasne zadržanosti od dela, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo v skladu z dosedanjimi predpisi.

Vlada RS je v torek predstavila smernice in ukrepe za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu za blažitev posledic korona epidemije, t.i. protikorona paket, v vrednosti okoli 2 milijardi evrov. Besedilo zakona še ni na razpolago, obravnava na Vladi je predvidena za petek 27.3.2020. Ukrepi, ko bodo sprejeti, naj bi veljali od uveljavitve zakona do 31.5.2020. Smernice z naborom ukrepov za omilitev posledic epidemije najdete tukaj. Posamezne ukrepe bomo podrobneje predstavili v naših novicah, ko bo zakon sprejet.

Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov uvaja možnost delnega povračila nadomestila plače v primeru začasnega čakanja na delo. Namen zakona je v delovnih razmerjih zadržati čim več ljudi, ohraniti njihove pravice in s tem zmanjšati pritisk na odprto brezposelnost. Na drugi strani pa olajšati položaj delodajalcem, saj se posledice epidemije že odražajo v celotnem slovenskem gospodarstvu. V tokratnem sestavku vam predstavljamo kdo in kako bo lahko uveljavljal delno povračilo nadomestila plače v primeru začasnega čakanja na delo. Navodila in obrazci bodo objavljeni na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje takoj po uveljavitvi zakona, povračilo se bo namreč uveljavljajo z elektronsko vlogo oddano preko njihovega portala. Predvidoma od danes, 23. 3. 2020, vam bodo za vprašanja glede uveljavljanja povračila nadomestila plače na voljo na Zavodu za zaposlovanje. Kontaktirate jih lahko na njihov elektronski naslov ZIUPPP@ess.gov.si ali na brezplačni telefon Kontaktnega centra 080 20 55. Kateri delodajalci bodo lahko uveljavljali delno povračilo nadomestila plače? Delno povračilo nadomestila plače bodo lahko uveljavljale gospodarske družbe, zadruge ter delodajalci, ki so fizične osebe in zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Ne morejo pa ga uveljavljati zbornice, sindikati, društva, ustanove, nevladne organizacije, GIZi, podružnice tujih podjetij v Sloveniji. Kdaj lahko delodajalec uveljavlja delno povračilo nadomestila plače delavcev na začasnem čakanju na delo? Delodajalec bo lahko uveljavljal delno povračilo nadomestil plače, če zaradi slabega poslovnega položaja zaradi posledic epidemije ne bo mogel zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem in jih bo zato napotili na začasno čakanje na delo. Za delodajalca, ki zaposluje le enega delavca, se šteje, da izpolnjuje pogoj in lahko odredi čakanje na delo delavcu,  če ugotovi, da mu iz poslovnih razlogov ne more zagotavljati dela za skupno najmanj 50 % delovnega časa delavca v posameznem koledarskem mesecu. Kdaj delodajalec delnega povračila nadomestila plače ne more uveljavljati? Pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec: dokler imajo delavci, napoteni na začasno čakanje na delo, pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa presežek ur v letu 2020 in se presežek ur z ustrezno neenakomerno razporeditvijo in začasno prerazporeditvijo delovnega časa lahko izravna (razen če to ni mogoče iz objektivnega razloga na strani delavca); ki je davčni dolžnik. To pomeni, da ne plačuje obveznih dajatev, ki jih pobira davčni organ in vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan vloge znaša 50 eurov ali več. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja (REK- obrazcev) za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge; ki v zadnjih treh mesecih pred mesecem napotitve na začasno čakanje na delo ni redno izplačeval plač oziroma prispevkov za socialno varnost; če je nad njim uveden postopek insolventnosti. Kaj zakon določa glede postopka napotitve na čakanje na delo? Zakon določa obveznost delodajalca, da se pred sprejetjem odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo o tem posvetuje s sindikati pri delodajalcu. Če sindikata ni, pa s svetom delavcem. Če tudi sveta delavcev ni, mora delavec prej sprejetjem ukrepa delavce obvestiti na običajen način pri delodajalcu (oglasna deska, po elektronski pošti, …). Na začasno čakanje na delo so lahko napoteni vsi delavci, ki so v delovnem razmerju, in za katere delodajalec ugotovi, da je njihovo delo začasno nepotrebno. Delodajalec napoti delavca na čakanje na delo s pisno odredbo. V njej določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače. Posamezni delavec je lahko na začasno čakanje na delo napoten za obdobje največ treh mesecev. Višina povračila V primeru čakanja na delo doma delavec ne dela, delodajalec pa mu mora izplačevati nadomestilo plače, ki znaša 80 % povprečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev. Višina delnega povračila nadomestila, ki ga bo delodajalec dobil povrnjenega, znaša 40 % in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (trenutno 892,50 EUR bruto). Če bo delavec v času začasnega čakanja na delo na dopustu, bolniški, mu bo moral delodajalec za ta čas obračunati letni dopust oz. nadomestilo za bolniško odsotnost. Ali lahko delodajalec delavce na čakanju rotira in jih menja? Delodajalec ima možnost, da delavca pozove, da se vrne na delo. Lahko pa ga tudi na začasnem čakanju na delo nadomesti z drugim delavcem, vendar mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje. Postopek uveljavitve delnega povračila nadomestila plače Delodajalec bo uveljavljal pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo bo vložil elektronski ali pisni obliki pri Zavodu za zaposlovanje v 8 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, najkasneje pa do vključno 30. septembra 2020. Če je delodajalec delavce napotil na čakanje na delo že pred veljavnostjo interventnega zakona, mora vlogo vložiti v 8 dneh po uveljavitvi zakona. V tem primeru se delno povračilo nadomestila plače izplačuje za čas začasnega čakanja na delo po uveljavitvi tega zakona. Delodajalec lahko pravico do delnega povračila nadomestil plače uveljavlja le enkrat, pravica pa se mu lahko izplačuje največ za tri zaporedne mesece. Upravičenost do delnega povračila nadomestil lahko traja najdlje do 30. septembra 2020.  Vloga mora vsebovati: Opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije, ki mora vsebovati: (a) Navedbo vzrokov za bistveno zmanjšanje obsega dela zaradi posledic epidemije, zaradi česar je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela delavcev pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (poslovni razlog v skladu z ZDR-1). (b) Podatek o številu delavcev, ki jim delodajalec zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela. (c) Oceno poslovodstva o možnostih ohranitve delovnih mest. Dokazila, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev, in se je zato odločil napotiti delavce na začasno čakanje na delo. Pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo. Zavod bo o vlogi odločil z upravno odločbo in z delodajalcem sklenil pogodbo o delnem povračilu izplačanih nadomestil plače, če bodo izpolnjeni pogoji za delno povračilo nadomestila plače, določeni z  zakonom. Delno povračilo nadomestila plače se

Državni zbor je danes sprejel paket interventnih zakonov zaradi posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19): Zakonu o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju, Zakonu o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov Zakoni bodo začeli veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. V nadaljevanju na kratko predstavljamo konkretne ukrepe: Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo Delodajalec lahko z namenom ohranitve zaposlitve delavcu odredi začasno čakanje na delo. V primeru čakanja na delo doma delavec ne dela, delodajalec pa mu mora izplačevati nadomestilo plače, ki znaša 80 % povprečne plače zadnjih 3 mesecev. Delodajalec bo lahko uveljavljal delno povračilo nadomestil plače, če zaradi slabega poslovnega položaja ne bo mogel zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem in jih bo zato napotili na začasno čakanje na delo. Višina delnega povračila nadomestila, ki jo bo delodajalec izplačal v breme zavoda, znaša 40 % in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (trenutno 892,50 EUR bruto). Delodajalec lahko ta ukrep izvaja zgolj 3 mesece in ne dlje kot do 30. septembra 2020. Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 30. septembra 2020. Delodajalec, ki je delavce na začasno čakanje na delo napotil pred uveljavitvijo tega zakona, bo lahko uveljavljal delno povračilo nadomestila plače, če bo vložil vlogo v osmih dneh od uveljavitve zakona V tem primeru se delno povračilo nadomestila plače izplačuje za čas začasnega čakanja na delo po uveljavitvi tega zakona. Zavod bo o vlogi odločil z upravno odločbo in z delodajalcem sklenil pogodbo o delnem povračilu izplačanih nadomestil plače, če bodo izpolnjeni pogoji za delno povračilo nadomestila plače, določeni z  zakonom. Delnega povračila namreč ne bodo mogli uveljavljati delodajalci, ki so davčni dolžniki, ki niso oddali vseh obračunov davčnih odtegljajev, in tudi tisti, ki ne izplačujejo redno plač oziroma prispevkov za socialno varnost ali pa je nad njim uveden postopek insolventnosti. Odlog prispevkov za socialno varnost samozaposlenih (s.p. in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, npr. novinarji, odvetniki idr. zasebniki) Samozaposlenim, ki nimajo drugih zaposlenih, in je ta samozaposlitev njihova edina podlaga za vključitev v obvezno socialno zavarovanje, bo zagotovljen odlog plačila prispevkov, ki zapadejo v plačilo v mesecu aprilu, maju in juniju 2020. Do odloga bo zavezanec upravičen avtomatično, kar pomeni, da mu ne bo treba vlagati vloge. Neporavnane prispevke mora upravičenec poravnati najkasneje do 31. 3. 2022. Plačilo je možno v enkratnem znesku ali obročno, pri čemer v primeru plačila vseh prispevkov do 31.3.2022, na zneske odloženih prispevkov ne tečejo zamudne obresti. Do predlaganega ukrepa ne bo upravičen samozaposleni, če ima neporavnane obveznosti, ki so zapadle v plačilo do 28. 2. 2020, višje kot 50 eurov in jih ne bo poravnal do 6. 4. 2020. To pomeni, da upravičenec, ki  ima še vedno odprte obveznosti, ki so zapadle do 28. 2. 2020, lahko le-te poravna do 6. 4. 2020 in mu bo avtomatsko brez vloge odobren odlog plačila prispevkov po tem zakonu. Stanje zapadlih obveznosti se lahko preveri prek portala eDavki. Odlog in obročno plačilo davkov Davčni organ bo lahko na podlagi vloge zavezanca dovolil odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma obročno plačilo v največ 24 mesečnih obrokih, za ta čas pa se zavezancu ne bodo obračunale obresti. Odlog in obročno plačilo je mogoče npr. za plačilo poračuna na podlagi letnega davčnega obračuna, obračuna DDV, inšpekcijske odločbe, po novem pa tudi za akontacije davka in davčni odtegljaj (ne velja za prispevke za socialno varnost). Zavezanec lahko odda vlogo preko eDavkov ali izjemoma preko elektronske pošte. Poenostavitev pri oddaji vloge za spremembo akontacij davka od dohodka pravnih oseb ali akontacij dohodnine V času trajanja interventnega zakona bo k vlogi za spremembo akontacij potrebno priložiti oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove. FURS bo pripravil obrazec za izračun ocene. Vlogo se lahko vloži preko eDavkov kot lastni dokument, izjemoma pa pošlje tudi po elektronski pošti. FURS pojasnjuje, da bo v najkrajšem možnem času pripravljen tudi elektronski obrazec. Predlaganje davčnih obračunov in letnih poročil za 2019 Rok za predložitev davčnih obračunov davkov od dohodka pravnih oseb in od dohodkov iz dejavnosti se iz 31. 3. 2020 prestavi na 31. 5. 2020, ki se zaradi nedelje izteče 1. 6. 2020. Zavezanci, ki imajo davčno obdobje različno od koledarskega leta, lahko predložijo davčni obračun za poslovno leto, katerega rok za predložitev se izteče v času veljavnosti tega zakona, v dveh mesecih po zakonskem roku. Rok za predložitev letnih poročil AJPES-u se podaljša do 31. maja 2020. Določitev nove zavarovalne osnove za samozaposlene Zaradi prestavitve roka oddaje davčnega obračuna od dohodkov iz dejavnosti se skrajni rok za določitev nove zavarovalne osnove prestavlja na mesec junij 2020. Nova zavarovalna osnova v letu 2020 se določi za mesec po mesecu, v katerem je bil obračun davka predložen davčnemu organu, vendar najpozneje za mesec junij 2020. Priglasitev ugotavljanja (ali prenehanja ugotavljanja) davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov Rok za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za davčno leto 2020 se podaljša do 31. maja 2020, rok se zaradi nedelje izteče 1.6.2020. Enako velja tudi za obvestilo o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Letna odmera dohodnine Skrajni rok za izdajo informativnih izračunov dohodnine se iz 31. 5. 2020 prestavi na 30. 6. 2020. Rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine (če zavezanec ne prejme informativnega izračuna) pa se iz 31. 7. 2020 prestavi na 31. 8. 2020. Ker se rok za predlaganje letnih obračunov dohodkov iz dejavnosti prestavi na 31. 5. 2020, bodo fizične osebe z dejavnostjo, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih  odhodkov, prejele svoj informativni izračun do 30. 6. 2020. Odloga plačila obveznosti kreditojemalcev Banke bodo lahko odobrile  odlog plačila kreditov gospodarskim družbam, zadrugam, fizičnim osebam, ki zaposlujejo osebe, samozaposlenim ter nosilcem kmetijskega gospodarstva kot tudi

Rok za predložitev davčnih obračunov in oddajo letnih poročil se podaljšuje, in sicer s 31. 3. 2020 na 31. 5. 2020. Vlada je na včerajšnji seji sprejela predlog Zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju, s katerim podaljšuje roke za predložitev davčnih obračunov in oddajo letnih poročil, in sicer s 31. 3. 2020 na 31. 5. 2020. Vlada se namreč zaveda, da so zaradi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 potrebni ukrepi, ki zagotavljajo davčnim zavezancem lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti Zakon je poslan v državni zbor v sprejem po hitrem postopku. Upamo, da bo zakon kmalu sprejet. Podaljšanje rokov za oddajo pomeni seveda tudi podaljšanje rokov za plačilo davčnih obveznosti. Če boste imeli vračilo preveč plačanih akontacij, je še vedno smiselno, da čimprej oddate davčni obračun, saj rok za vračilo začne teči z dnem oddaje. Davčni zavezanec, ki bo moral davek plačati, pa ga bo lahko plačal tudi dva meseca kasneje. Druge rešitve, ki jih predvideva zakon Ker so se spremenili roki za predložitev davčnega obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti, se bo spremenil tudi mesec določitve nove višine zavarovalne osnove in nove višine prispevkov v letu 2020. Podjetnik bo novo zavarovalno osnovo in novo višino prispevkov za leto 2020 na novo določil na podlagi oddanega obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti za mesec po mesecu, v katerem je bil obračun davka predložen davčnemu organu, vendar najpozneje za mesec junij. Zamika se skrajni rok za sestavo informativnega izračuna dohodnine za leto 2019, in sicer na najpozneje 30. junija 2020, zato se posledično davčnim zavezancem rezidentom, ki jim informativni izračun dohodnine za leto 2019 ne bo vročen do 15. julija 2020, zamika rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine do 31. avgusta 2020. Podjetja in podjetniki bodo lahko zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije virusa zaprosili za dovoljenje za odlog plačila davka za čas do dveh let oz. za plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v dveh letih. Odlog plačila davka je sicer možen že zdaj, vendar bodo pogoji za uveljavitev te možnosti po novem blažji in bolj enostavni. Po novem bo možen tudi odlog akontacij davka in davčnega odtegljaja. Prav tako pa se za čas odloga oziroma obročnega plačila davka obresti ne bodo obračunavale.

Delodajalci se srečujete z izrednimi razmerami. Zaradi prepovedi prodaje blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Republike Slovenije (razen izjem) je prišlo do velikega upada prodaje in posledično tudi prihodkov. Zaradi varstva otrok in z ukinitvijo javnega prometa, zaposleni ne morejo v službo. Veste, kako postopati v tej situaciji? V nadaljevanju vam predstavljamo možne pravne ukrepe delodajalca, ki bodo prispevali k lajšanju položaja delodajalcev in tudi delavcev. Pred ukrepanjem pa predlagamo, da se posvetujete s svojim pravnim svetovalcem, da boste postopke izpeljali pravilno. Odreditev dela na domu zaradi izjemnih okoliščin Delodajalec lahko v izredni razmerah odredi delavcem delo na domu. Priporočamo sprejem pravilnika (odredbo) o delu na domu, v katerem se opredelijo vsi pogoji in zahteve takšnega dela. O nameravanem organiziranju dela na domu se mora obvestiti tudi Inšpektorat za delo. Več o delu na domu preberite tukaj: https://www.nucleus.si/delo-na-domu-je-treba-prijaviti-inspektoratu-rs-za-delo/ Odreditev drugega dela Delodajalec ima možnost, da delavcu izjemoma začasno odredi opravljanje drugega dela, takšne določbe pa lahko vsebujejo tudi kolektivne pogodbe. Zakon namen odreditve in razloge natančno določa, prav tako je predpisano kakšno delo lahko delavec takrat opravlja. Delavec lahko takšno delo opravlja največ 3 mesece v koledarskem letu, za to pa mu pripada plača, kot če bi opravljal svoje delo, če je to zanj ugodnejše. Odredba o opravljanju drugega dela mora biti pisna, dovolj je tudi obvestilo na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja delodajalec. V teh izrednih okoliščinah lahko delodajalec odredi delavcem opravljanje drugega dela brez njihovega soglasja, vendar le dokler trajajo take okoliščine. Odreditev dela v neenakomerno razporejenem delovnem času ali odreditev izrabe viška opravljenih ur Delodajalec lahko odredi delavcu, da v tekočem obdobju dela manj kot polni delovni čas ali je celo doma (s pravico do polne plače), v kasnejšem obdobju pa manko opravljenih ur nadomesti z daljšo prisotnostjo na delu. Če ima delavec višek opravljenih ur, lahko delodajalec odredi njihovo izrabo. Odreditev letnega dopusta V dogovoru z delavcem se je mogoče dogovoriti tudi za izrabo letnega dopusta, vendar mora delodajalec pri tem upoštevati zakonske zahteve, da delavec v koledarskem letu izrabi najmanj dva tedna letnega dopusta v strnjenem nizu, da starši šoloobveznih otrok izrabijo vsaj teden dni dopusta v času šolskih počitnic in da ima delavec v tem času možnost počitka in rekreacije (treba je presoditi, ali je slednje v danih razmerah sploh mogoče). Delodajalec lahko zaradi razlogov, ki so povezani z delovnim procesom, odredi tudi kolektivni letni dopust, vendar le v omejem obsegu, tako da se v določenem obsegu izrabe letnega dopusta primarno upoštevajo tudi potrebe na strani delavca (možnosti za počitek in rekreacijo delavca in njegove družinske obveznosti). Inšpektorat za delo poudarja, da delodajalec ne sme zgolj enostransko odrejati letnega dopusta ter poziva k strpni medsebojni komunikaciji in k temu, da se delavec in delodajalec čim več rešitev dogovorita skupaj. Čakanje na delo Zaradi prepovedi prodaje blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Republike Slovenije (razen izjem) je prišlo do velikega upada prodaje. Veliko podjetij je moralo prekiniti poslovanje v celoti. Na udaru so predvsem panoge turizma, gostinstva, trgovine in storitvene dejavnosti. To so področja, kjer se bo potreba po delavcih začasno zmanjšala in delodajalec delavcem ne more zagotoviti dela. Delodajalec lahko z namenom ohranitve zaposlitve delavcu odredi začasno opravljanje drugega ustreznega dela, če tega ne more pa odredi začasno čakanje na delo. To stori tako, da pošlje pisno napotitev, lahko tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in katerega  uporabo nalaga delodajalec. V obvestilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter nadomestilo plače. V primeru čakanja na delo doma delavec ne dela, delodajalec pa mu mora izplačevati nadomestilo plače, ki znaša 80 % povprečne plače zadnjih 3 mesecev. Ne izplačuje pa se povračilo stroškov prevoza na delo. Delodajalec lahko ta ukrep izvaja zgolj 6 mesecev v posameznem koledarskem letu in le, če je ukrep namenjen ohranitvi zaposlitev. Sofinanciranje čakanja na delo je planirano, žal pa zakon še ni sprejet. Predlog zakona o interventnih ukrepih je bil potrjen na vladi in poslan v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku.  V navedenem predlogu zakona bo država priskočila na pomoč delodajalcem, ki zaradi slabega poslovnega položaja ne bodo mogli zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem in jih bodo zato napotili na začasno čakanje na delo. Država naj bi povrnila 40 odstotkov nadomestila za čakanje na delo, ki pa bo omejen z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (trenutno 892,50 EUR bruto). Delodajalec bo lahko pravico do povračila izplačanih nadomestil plače uveljavljal samo enkrat in največ za obdobje treh mesecev. Upravičenost do nadomestila plače bo trajala najdlje do 30. septembra 2020. Pravico do povračila naj bi uveljavljali pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Odpoved pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov Kot skrajni ukrep se lahko izvede tudi odpoved pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Tu je treba upoštevati, da se s tem ukrepom kratkoročno ne prihrani, saj se mora izplačati odpravnina in tudi plača v odpovednem roku. Ob koncu epidemije pa bo moral delodajalec verjetno zaradi pomanjkanja kadrov ponovno zaposlovati. V primeru ponovne zaposlitve odpuščenega delavca, pa ta ni dolžan vrniti prejete odpravnine.

Zaradi preprečevanja širitve virusa se je veliko delodajalcev odločilo, da uvede delo na domu. V sestavku podajamo nekaj informacij Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti glede organizacije dela na domu. O nameravanem organiziranju dela na domu pa se mora obvestiti tudi Inšpektorat za delo. Ministrstvo za delo priporoča, da naj delodajalec z odredbo o delu na domu opredeli bistvene okoliščine dela na domu kot so razlog, vrsto dela, način spremljanja dodeljenih delovnih nalog, delovna sredstva, ki jih bo zagotovil delodajalec, dosegljivost delavca, način sporočanja podatkov, ki so pomembni za izvajanje pogodbe o zaposlitvi, napotke glede varnega in zdravega dela od doma. Odredba se lahko nanaša na posameznega delavca ali na skupino delavcev, pri čemer mora delodajalec zagotoviti varstvo osebnih podatkov. Delodajalec mora biti pri odrejanju dela na domu pozoren na Primernost delovnega mesta: Pred odločitvijo o opravljanju dela na domu mora delodajalec razrešiti vprašanje, katera so tista delovna mesta, ki jih je sploh mogoče opravljati na domu in sodijo v dejavnost delodajalca oziroma so potrebna za opravljanje dejavnosti delodajalca. Delovni čas: Delavec in delodajalec se morata dogovorita o delovnem času. Delavec si mora delovni čas organizirati tako, da si zagotovi ustrezne odmore in počitke. Predlagamo tudi, da delavec, ki opravlja delo na domu, vodi dnevno evidenco delovnega časa. Zagotovitev delovnih sredstev: Delodajalec in delavec se morata dogovoriti kdo bo zagotavljal material in delovna sredstva za opravljanje dela na domu ter višina nadomestila za uporabo delavčevih sredstev: delovna sredstva kot so prostor, elektrika, komunikacijske povezave in podobno bo glede na njihovo naravo večinoma zagotavljal delavec. Za ta del bo skoraj vedno dogovorjeno nadomestilo. glede delovnih sredstev kot so računalnik, mobilni telefon, tiskalnik, miza, stol in podobno pa je možno, da jih bo zagotavljal delavec, za kar mu bo delodajalec plačal nadomestilo, bodisi da jih bo zagotovil delodajalec-v tem primeru se nadomestilo za ta delovna sredstva ne plača. doreči je potrebno tudi vprašanje zagotavljanja materiala, ki ga delavec potrebuje pri svojem delu. Varnost in zdravje pri delu: Glede na to, da gre v primerih dela na domu za praviloma pisarniška dela oziroma dela z računalnikom, ni pričakovati, da bi zaradi opustitve predpisanih zahtev (izdelava ocene tveganja) lahko v kratkem času, kolikor traja takšen izredni ukrep, prišlo do škodljivih posledic za zdravje delavca. Lahko pa delodajalec izda delavcem ustrezna navodila, ki vključujejo tudi napotke glede varnega in zdravega dela od doma. Pri delu na domu je delavec upravičen do polne plače in nadomestila za uporabo lastnih sredstev, delodajalec pa prihrani pri izplačilu povračil stroškov prevoza na delo. Inšpektorat Republike Slovenije za delo je pozval vse delodajalce, da naj ga o nameravanem organiziranju dela na domu obvestijo po elektronski pošti, in sicer na naslov prijave.irsd@gov.si. Obvestilo naj vsebuje: poimenski seznam delavcev, skupno število delavcev, katerim je odrejeno delo na domu, kakšno delo opravljajo delavci, kje opravljajo delo in koliko časa je predvideno opravljanje dela na domu.