Državni zbor je danes sprejel paket interventnih zakonov zaradi posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19):
- Zakonu o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju,
- Zakonu o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19)
- Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov
Zakoni bodo začeli veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. V nadaljevanju na kratko predstavljamo konkretne ukrepe:
Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo
Delodajalec lahko z namenom ohranitve zaposlitve delavcu odredi začasno čakanje na delo. V primeru čakanja na delo doma delavec ne dela, delodajalec pa mu mora izplačevati nadomestilo plače, ki znaša 80 % povprečne plače zadnjih 3 mesecev. Delodajalec bo lahko uveljavljal delno povračilo nadomestil plače, če zaradi slabega poslovnega položaja ne bo mogel zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem in jih bo zato napotili na začasno čakanje na delo. Višina delnega povračila nadomestila, ki jo bo delodajalec izplačal v breme zavoda, znaša 40 % in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (trenutno 892,50 EUR bruto). Delodajalec lahko ta ukrep izvaja zgolj 3 mesece in ne dlje kot do 30. septembra 2020.
Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 30. septembra 2020. Delodajalec, ki je delavce na začasno čakanje na delo napotil pred uveljavitvijo tega zakona, bo lahko uveljavljal delno povračilo nadomestila plače, če bo vložil vlogo v osmih dneh od uveljavitve zakona V tem primeru se delno povračilo nadomestila plače izplačuje za čas začasnega čakanja na delo po uveljavitvi tega zakona.
Zavod bo o vlogi odločil z upravno odločbo in z delodajalcem sklenil pogodbo o delnem povračilu izplačanih nadomestil plače, če bodo izpolnjeni pogoji za delno povračilo nadomestila plače, določeni z zakonom. Delnega povračila namreč ne bodo mogli uveljavljati delodajalci, ki so davčni dolžniki, ki niso oddali vseh obračunov davčnih odtegljajev, in tudi tisti, ki ne izplačujejo redno plač oziroma prispevkov za socialno varnost ali pa je nad njim uveden postopek insolventnosti.
Odlog prispevkov za socialno varnost samozaposlenih (s.p. in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, npr. novinarji, odvetniki idr. zasebniki)
Samozaposlenim, ki nimajo drugih zaposlenih, in je ta samozaposlitev njihova edina podlaga za vključitev v obvezno socialno zavarovanje, bo zagotovljen odlog plačila prispevkov, ki zapadejo v plačilo v mesecu aprilu, maju in juniju 2020. Do odloga bo zavezanec upravičen avtomatično, kar pomeni, da mu ne bo treba vlagati vloge. Neporavnane prispevke mora upravičenec poravnati najkasneje do 31. 3. 2022. Plačilo je možno v enkratnem znesku ali obročno, pri čemer v primeru plačila vseh prispevkov do 31.3.2022, na zneske odloženih prispevkov ne tečejo zamudne obresti.
Do predlaganega ukrepa ne bo upravičen samozaposleni, če ima neporavnane obveznosti, ki so zapadle v plačilo do 28. 2. 2020, višje kot 50 eurov in jih ne bo poravnal do 6. 4. 2020. To pomeni, da upravičenec, ki ima še vedno odprte obveznosti, ki so zapadle do 28. 2. 2020, lahko le-te poravna do 6. 4. 2020 in mu bo avtomatsko brez vloge odobren odlog plačila prispevkov po tem zakonu. Stanje zapadlih obveznosti se lahko preveri prek portala eDavki.
Odlog in obročno plačilo davkov
Davčni organ bo lahko na podlagi vloge zavezanca dovolil odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma obročno plačilo v največ 24 mesečnih obrokih, za ta čas pa se zavezancu ne bodo obračunale obresti. Odlog in obročno plačilo je mogoče npr. za plačilo poračuna na podlagi letnega davčnega obračuna, obračuna DDV, inšpekcijske odločbe, po novem pa tudi za akontacije davka in davčni odtegljaj (ne velja za prispevke za socialno varnost).
Zavezanec lahko odda vlogo preko eDavkov ali izjemoma preko elektronske pošte.
Poenostavitev pri oddaji vloge za spremembo akontacij davka od dohodka pravnih oseb ali akontacij dohodnine
V času trajanja interventnega zakona bo k vlogi za spremembo akontacij potrebno priložiti oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove. FURS bo pripravil obrazec za izračun ocene. Vlogo se lahko vloži preko eDavkov kot lastni dokument, izjemoma pa pošlje tudi po elektronski pošti. FURS pojasnjuje, da bo v najkrajšem možnem času pripravljen tudi elektronski obrazec.
Predlaganje davčnih obračunov in letnih poročil za 2019
Rok za predložitev davčnih obračunov davkov od dohodka pravnih oseb in od dohodkov iz dejavnosti se iz 31. 3. 2020 prestavi na 31. 5. 2020, ki se zaradi nedelje izteče 1. 6. 2020. Zavezanci, ki imajo davčno obdobje različno od koledarskega leta, lahko predložijo davčni obračun za poslovno leto, katerega rok za predložitev se izteče v času veljavnosti tega zakona, v dveh mesecih po zakonskem roku.
Rok za predložitev letnih poročil AJPES-u se podaljša do 31. maja 2020.
Določitev nove zavarovalne osnove za samozaposlene
Zaradi prestavitve roka oddaje davčnega obračuna od dohodkov iz dejavnosti se skrajni rok za določitev nove zavarovalne osnove prestavlja na mesec junij 2020. Nova zavarovalna osnova v letu 2020 se določi za mesec po mesecu, v katerem je bil obračun davka predložen davčnemu organu, vendar najpozneje za mesec junij 2020.
Priglasitev ugotavljanja (ali prenehanja ugotavljanja) davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov
Rok za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za davčno leto 2020 se podaljša do 31. maja 2020, rok se zaradi nedelje izteče 1.6.2020. Enako velja tudi za obvestilo o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Letna odmera dohodnine
Skrajni rok za izdajo informativnih izračunov dohodnine se iz 31. 5. 2020 prestavi na 30. 6. 2020. Rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine (če zavezanec ne prejme informativnega izračuna) pa se iz 31. 7. 2020 prestavi na 31. 8. 2020. Ker se rok za predlaganje letnih obračunov dohodkov iz dejavnosti prestavi na 31. 5. 2020, bodo fizične osebe z dejavnostjo, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov, prejele svoj informativni izračun do 30. 6. 2020.
Odloga plačila obveznosti kreditojemalcev
Banke bodo lahko odobrile odlog plačila kreditov gospodarskim družbam, zadrugam, fizičnim osebam, ki zaposlujejo osebe, samozaposlenim ter nosilcem kmetijskega gospodarstva kot tudi fizičnim osebam, ki imajo sedež ali stalno prebivališče na območju Republike Slovenije. Kreditojemalec, ki opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve in prodaja blaga zaradi epidemije začasno prepove, bo do odloga upravičen avtomatsko.
Odlog plačila obveznosti velja za obdobje 12 mesecev, banka in kreditojemalec pa se lahko sporazumela tudi za drugačen odlog, ki bo za kreditojemalca ugodnejši. Odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga, kar pomeni, da se končni datum zapadlosti kreditne pogodbe podaljša za čas trajanja odloga plačila.