Zaradi preprečevanja širitve virusa se je veliko delodajalcev odločilo, da uvede delo na domu. V sestavku podajamo nekaj informacij Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti glede organizacije dela na domu. O nameravanem organiziranju dela na domu pa se mora obvestiti tudi Inšpektorat za delo.
Ministrstvo za delo priporoča, da naj delodajalec z odredbo o delu na domu opredeli bistvene okoliščine dela na domu kot so razlog, vrsto dela, način spremljanja dodeljenih delovnih nalog, delovna sredstva, ki jih bo zagotovil delodajalec, dosegljivost delavca, način sporočanja podatkov, ki so pomembni za izvajanje pogodbe o zaposlitvi, napotke glede varnega in zdravega dela od doma. Odredba se lahko nanaša na posameznega delavca ali na skupino delavcev, pri čemer mora delodajalec zagotoviti varstvo osebnih podatkov.
Delodajalec mora biti pri odrejanju dela na domu pozoren na
- Primernost delovnega mesta: Pred odločitvijo o opravljanju dela na domu mora delodajalec razrešiti vprašanje, katera so tista delovna mesta, ki jih je sploh mogoče opravljati na domu in sodijo v dejavnost delodajalca oziroma so potrebna za opravljanje dejavnosti delodajalca.
- Delovni čas: Delavec in delodajalec se morata dogovorita o delovnem času. Delavec si mora delovni čas organizirati tako, da si zagotovi ustrezne odmore in počitke. Predlagamo tudi, da delavec, ki opravlja delo na domu, vodi dnevno evidenco delovnega časa.
- Zagotovitev delovnih sredstev: Delodajalec in delavec se morata dogovoriti kdo bo zagotavljal material in delovna sredstva za opravljanje dela na domu ter višina nadomestila za uporabo delavčevih sredstev:
- delovna sredstva kot so prostor, elektrika, komunikacijske povezave in podobno bo glede na njihovo naravo večinoma zagotavljal delavec. Za ta del bo skoraj vedno dogovorjeno nadomestilo.
- glede delovnih sredstev kot so računalnik, mobilni telefon, tiskalnik, miza, stol in podobno pa je možno, da jih bo zagotavljal delavec, za kar mu bo delodajalec plačal nadomestilo, bodisi da jih bo zagotovil delodajalec-v tem primeru se nadomestilo za ta delovna sredstva ne plača.
- doreči je potrebno tudi vprašanje zagotavljanja materiala, ki ga delavec potrebuje pri svojem delu.
- Varnost in zdravje pri delu: Glede na to, da gre v primerih dela na domu za praviloma pisarniška dela oziroma dela z računalnikom, ni pričakovati, da bi zaradi opustitve predpisanih zahtev (izdelava ocene tveganja) lahko v kratkem času, kolikor traja takšen izredni ukrep, prišlo do škodljivih posledic za zdravje delavca. Lahko pa delodajalec izda delavcem ustrezna navodila, ki vključujejo tudi napotke glede varnega in zdravega dela od doma.
Pri delu na domu je delavec upravičen do polne plače in nadomestila za uporabo lastnih sredstev, delodajalec pa prihrani pri izplačilu povračil stroškov prevoza na delo.
Inšpektorat Republike Slovenije za delo je pozval vse delodajalce, da naj ga o nameravanem organiziranju dela na domu obvestijo po elektronski pošti, in sicer na naslov prijave.irsd@gov.si. Obvestilo naj vsebuje:
- poimenski seznam delavcev,
- skupno število delavcev, katerim je odrejeno delo na domu,
- kakšno delo opravljajo delavci,
- kje opravljajo delo in koliko časa je predvideno opravljanje dela na domu.