Zaradi epidemije koronavirusa se delodajalci srečujejo z odsotnostjo delavcev, ki so morali ostati doma zaradi varstva otrok ali pa celo v karanteni. Po drugi strani pa se posledice močno odražajo tudi v njihovi gospodarski aktivnosti, zlasti v panogah turizma, gostinstva, trgovine in v predelovalnih dejavnostih, v katerih se je zmanjšala potreba po delavcih.
Glede na aktualno dogajanje v zvezi s širitvijo koronavirusa, vam predstavljamo možne situacije, ki jih predvideva obstoječa delovnopravna zakonodaja. Spodaj pa najdete tudi link do spletne strani Vlade RS, kjer imate vse možnosti podrobneje opisane.
Odsotnost z dela zaradi varstva otrok ob zaprtju vrtcev in šol
Z današnjim dnem so se zaprli vsi vrtci in šole v državi. V času epidemije bo organizirano le nujno varstvo otrok staršev, ki morajo opravljati delovno obveznost na delovnem mestu v sektorjih kritične infrastrukture ali na področju nacionalne varnosti.
Delavec (eden od staršev) je v takšnem primeru upravičen do odsotnosti z dela. Delavec je upravičen do odsotnosti, če gre za otroka do 5. razreda osnovne šole in če nima možnosti zagotovitve varstva s strani drugega starša ali na drug ustrezen način. V tej situaciji si delodajalec in delavec tveganje delita, saj j znaša nadomestilo 50% plače oziroma najmanj 70% minimalne plače.
Odsotnost z dela zaradi odrejene karantene
V primeru karantene, ki jo z odločbo odredi zdravi osebi minister za zdravje na predlog NIJZ, gre za osebe, ki so bile v tesnem kontaktu z okuženimi in se obravnavajo kot visoko rizične npr. družinski člani, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ali druge osebe po presoji epidemiologa. Navedene osebe ne bodo mogle priti na delo, lahko pa bodo opravljale delo na domu.
Če bo oseba v karanteni opravljala delo na domu, ji bo pripadala celotna plača. Če oseba v karanteni ne more opravljati dela na domu, pa bo upravičena do nadomestila plače v višini 80% plače. Delodajalec bo lahko uveljavil povračilo teh nadomestil plač v skladu z Zakonom o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače (ko bo sprejet in uveljavljen). Povračilo mu bo pripadalo le, če za navedeno osebo ni mogel organizirati dela na domu.
Odsotnost z dela zdrave osebe, ki po dogovoru z delodajalcem ostane doma
Za osebe, ki so zdrave in se lahko prosto gibljejo (niso v karanteni), niso potrebni posebni ukrepi. Te osebe so lahko normalno vključene v delovni kolektiv in ne potrebujejo domače samoizolacije. Če pa delodajalec želi, da delavec ne pride na delo, je delavec upravičen do nadomestila v breme delodajalca v višini polne plače.
Zaradi epidemije pa lahko delodajalec odredi delavcem delo na domu. Delavec je v tem primeru upravičen do polne plače (in nadomestila za uporabo lastnih sredstev), delodajalec pa prihrani (najmanj) pri izplačilu stroškov za prevoz na delo in z dela. Takšno delo je načeloma mogoče odrediti samo zaposlenim, ki opravljajo dela, povezana z uporabo računalnika in telefona. Če se boste odločili za to možnost, priporočamo sprejem pravilnika o delu na domu.
Odsotnost z dela zbolele oziroma okužene osebe
V primeru izolacije, ki jo zboleli osebi odredi zdravnik, imajo delavci pravico do začasne zadržanosti od dela. Nadomestila plače gre od 1. dne dalje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja v višini 90% od osnove. Bolniški list izda osebni zdravnik, pri čemer se kot razlog določi »izolacija«. Izolacija se lahko izvaja v bolnišnici ali doma.
V primeru bolezni, ko ne gre za izolacijo, se nadomestilo plače izplača v breme delodajalca do 31. delovnega dne zadržanosti od dela, v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja pa od 31. delovnega dne zadržanosti od dela dalje.
Odsotnost delavcev zaradi začasnega čakanja na delo doma
Za čas nezagotavljanja dela delavcem zaradi padca obsega dela, zmanjšanja prihodkov lahko delodajalec delavca napoti na začasno čakanje na delo doma. Delodajalec lahko ta ukrep izvaja zgolj 6 mesecev v posameznem koledarskem letu in le, če je ukrep namenjen ohranitvi zaposlitev. V tem primeru ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 % povprečne plače zadnjih 3 mesecev.
Delodajalec bo lahko uveljavil delno povračilo nadomestil plač v skladu z Zakonom o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače (ko bo sprejet in uveljavljen). V navedenem predlogu zakona bo država priskočila na pomoč delodajalcem, ki zaradi slabega poslovnega položaja ne bodo mogli zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem in jih bo zato napotil na začasno čakanje na delo. Država naj bi povrnila 40 odstotkov nadomestila za čakanje na delo. Delodajalec bo lahko pravico do povračila izplačanih nadomestil plače uveljavljal samo enkrat in največ za obdobje treh mesecev.
