Delodajalci se srečujete z izrednimi razmerami. Zaradi prepovedi prodaje blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Republike Slovenije (razen izjem) je prišlo do velikega upada prodaje in posledično tudi prihodkov. Zaradi varstva otrok in z ukinitvijo javnega prometa, zaposleni ne morejo v službo.
Veste, kako postopati v tej situaciji? V nadaljevanju vam predstavljamo možne pravne ukrepe delodajalca, ki bodo prispevali k lajšanju položaja delodajalcev in tudi delavcev. Pred ukrepanjem pa predlagamo, da se posvetujete s svojim pravnim svetovalcem, da boste postopke izpeljali pravilno.
Odreditev dela na domu zaradi izjemnih okoliščin
Delodajalec lahko v izredni razmerah odredi delavcem delo na domu. Priporočamo sprejem pravilnika (odredbo) o delu na domu, v katerem se opredelijo vsi pogoji in zahteve takšnega dela. O nameravanem organiziranju dela na domu se mora obvestiti tudi Inšpektorat za delo. Več o delu na domu preberite tukaj: https://www.nucleus.si/delo-na-domu-je-treba-prijaviti-inspektoratu-rs-za-delo/
Odreditev drugega dela
Delodajalec ima možnost, da delavcu izjemoma začasno odredi opravljanje drugega dela, takšne določbe pa lahko vsebujejo tudi kolektivne pogodbe. Zakon namen odreditve in razloge natančno določa, prav tako je predpisano kakšno delo lahko delavec takrat opravlja. Delavec lahko takšno delo opravlja največ 3 mesece v koledarskem letu, za to pa mu pripada plača, kot če bi opravljal svoje delo, če je to zanj ugodnejše. Odredba o opravljanju drugega dela mora biti pisna, dovolj je tudi obvestilo na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja delodajalec.
V teh izrednih okoliščinah lahko delodajalec odredi delavcem opravljanje drugega dela brez njihovega soglasja, vendar le dokler trajajo take okoliščine.
Odreditev dela v neenakomerno razporejenem delovnem času ali odreditev izrabe viška opravljenih ur
Delodajalec lahko odredi delavcu, da v tekočem obdobju dela manj kot polni delovni čas ali je celo doma (s pravico do polne plače), v kasnejšem obdobju pa manko opravljenih ur nadomesti z daljšo prisotnostjo na delu.
Če ima delavec višek opravljenih ur, lahko delodajalec odredi njihovo izrabo.
Odreditev letnega dopusta
V dogovoru z delavcem se je mogoče dogovoriti tudi za izrabo letnega dopusta, vendar mora delodajalec pri tem upoštevati zakonske zahteve, da delavec v koledarskem letu izrabi najmanj dva tedna letnega dopusta v strnjenem nizu, da starši šoloobveznih otrok izrabijo vsaj teden dni dopusta v času šolskih počitnic in da ima delavec v tem času možnost počitka in rekreacije (treba je presoditi, ali je slednje v danih razmerah sploh mogoče).
Delodajalec lahko zaradi razlogov, ki so povezani z delovnim procesom, odredi tudi kolektivni letni dopust, vendar le v omejem obsegu, tako da se v določenem obsegu izrabe letnega dopusta primarno upoštevajo tudi potrebe na strani delavca (možnosti za počitek in rekreacijo delavca in njegove družinske obveznosti).
Inšpektorat za delo poudarja, da delodajalec ne sme zgolj enostransko odrejati letnega dopusta ter poziva k strpni medsebojni komunikaciji in k temu, da se delavec in delodajalec čim več rešitev dogovorita skupaj.
Čakanje na delo
Zaradi prepovedi prodaje blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Republike Slovenije (razen izjem) je prišlo do velikega upada prodaje. Veliko podjetij je moralo prekiniti poslovanje v celoti. Na udaru so predvsem panoge turizma, gostinstva, trgovine in storitvene dejavnosti. To so področja, kjer se bo potreba po delavcih začasno zmanjšala in delodajalec delavcem ne more zagotoviti dela.
Delodajalec lahko z namenom ohranitve zaposlitve delavcu odredi začasno opravljanje drugega ustreznega dela, če tega ne more pa odredi začasno čakanje na delo. To stori tako, da pošlje pisno napotitev, lahko tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in katerega uporabo nalaga delodajalec. V obvestilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter nadomestilo plače. V primeru čakanja na delo doma delavec ne dela, delodajalec pa mu mora izplačevati nadomestilo plače, ki znaša 80 % povprečne plače zadnjih 3 mesecev. Ne izplačuje pa se povračilo stroškov prevoza na delo. Delodajalec lahko ta ukrep izvaja zgolj 6 mesecev v posameznem koledarskem letu in le, če je ukrep namenjen ohranitvi zaposlitev.
Sofinanciranje čakanja na delo je planirano, žal pa zakon še ni sprejet. Predlog zakona o interventnih ukrepih je bil potrjen na vladi in poslan v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku. V navedenem predlogu zakona bo država priskočila na pomoč delodajalcem, ki zaradi slabega poslovnega položaja ne bodo mogli zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem in jih bodo zato napotili na začasno čakanje na delo.
Država naj bi povrnila 40 odstotkov nadomestila za čakanje na delo, ki pa bo omejen z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (trenutno 892,50 EUR bruto). Delodajalec bo lahko pravico do povračila izplačanih nadomestil plače uveljavljal samo enkrat in največ za obdobje treh mesecev. Upravičenost do nadomestila plače bo trajala najdlje do 30. septembra 2020. Pravico do povračila naj bi uveljavljali pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.
Odpoved pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov
Kot skrajni ukrep se lahko izvede tudi odpoved pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Tu je treba upoštevati, da se s tem ukrepom kratkoročno ne prihrani, saj se mora izplačati odpravnina in tudi plača v odpovednem roku. Ob koncu epidemije pa bo moral delodajalec verjetno zaradi pomanjkanja kadrov ponovno zaposlovati. V primeru ponovne zaposlitve odpuščenega delavca, pa ta ni dolžan vrniti prejete odpravnine.