Zaradi epidemije koronavirusa se delodajalci srečujejo z odsotnostjo delavcev, ki so morali ostati doma zaradi varstva otrok ali pa celo v karanteni. Po drugi strani pa se posledice močno odražajo tudi v njihovi gospodarski aktivnosti, zlasti v panogah turizma, gostinstva, trgovine in v predelovalnih dejavnostih, v katerih se je zmanjšala potreba po delavcih. Glede na aktualno dogajanje v zvezi s širitvijo koronavirusa, vam predstavljamo možne situacije, ki jih predvideva obstoječa delovnopravna zakonodaja. Spodaj pa najdete tudi link do spletne strani Vlade RS, kjer imate vse možnosti podrobneje opisane. https://www.gov.si/novice/2020-03-13-pravice-in-obveznosti-iz-delovnega-razmerja-v-casu-posebnih-okoliscin/ Odsotnost z dela zaradi varstva otrok ob zaprtju vrtcev in šol Z današnjim dnem so se zaprli vsi vrtci in šole v državi. V času epidemije bo organizirano le nujno varstvo otrok staršev, ki morajo opravljati delovno obveznost na delovnem mestu v sektorjih kritične infrastrukture ali na področju nacionalne varnosti. Delavec (eden od staršev) je v takšnem primeru upravičen do odsotnosti z dela. Delavec je upravičen do odsotnosti, če gre za otroka do 5. razreda osnovne šole in če nima možnosti zagotovitve varstva s strani drugega starša ali na drug ustrezen način. V tej situaciji si delodajalec in delavec tveganje delita, saj j znaša nadomestilo 50% plače oziroma najmanj 70% minimalne plače. Odsotnost z dela zaradi odrejene karantene V primeru karantene, ki jo z odločbo odredi zdravi osebi minister za zdravje na predlog NIJZ, gre za osebe, ki so bile v tesnem kontaktu z okuženimi in se obravnavajo kot visoko rizične npr. družinski člani, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ali druge osebe po presoji epidemiologa. Navedene osebe ne bodo mogle priti na delo, lahko pa bodo opravljale delo na domu. Če bo oseba v karanteni opravljala delo na domu, ji bo pripadala celotna plača. Če oseba v karanteni ne more opravljati dela na domu, pa bo upravičena do nadomestila plače v višini 80% plače. Delodajalec bo lahko uveljavil povračilo teh nadomestil plač v skladu z Zakonom o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače (ko bo sprejet in uveljavljen). Povračilo mu bo pripadalo le, če za navedeno osebo ni mogel organizirati dela na domu. Odsotnost z dela zdrave osebe, ki po dogovoru z delodajalcem ostane doma Za osebe, ki so zdrave in se lahko prosto gibljejo (niso v karanteni), niso potrebni posebni ukrepi. Te osebe so lahko normalno vključene v delovni kolektiv in ne potrebujejo domače samoizolacije. Če pa delodajalec želi, da delavec ne pride na delo, je delavec upravičen do nadomestila v breme delodajalca v višini polne plače. Zaradi epidemije pa lahko delodajalec odredi delavcem delo na domu. Delavec je v tem primeru upravičen do polne plače (in nadomestila za uporabo lastnih sredstev), delodajalec pa prihrani (najmanj) pri izplačilu stroškov za prevoz na delo in z dela. Takšno delo je načeloma mogoče odrediti samo zaposlenim, ki opravljajo dela, povezana z uporabo računalnika in telefona. Če se boste odločili za to možnost, priporočamo sprejem pravilnika o delu na domu. Odsotnost z dela zbolele oziroma okužene osebe V primeru izolacije, ki jo zboleli osebi odredi zdravnik, imajo delavci pravico do začasne zadržanosti od dela. Nadomestila plače gre od 1. dne dalje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja v višini 90% od osnove. Bolniški list izda osebni zdravnik, pri čemer se kot razlog določi »izolacija«. Izolacija se lahko izvaja v bolnišnici ali doma. V primeru bolezni, ko ne gre za izolacijo, se nadomestilo plače izplača v breme delodajalca do 31. delovnega dne zadržanosti od dela, v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja pa od 31. delovnega dne zadržanosti od dela dalje. Odsotnost delavcev zaradi začasnega čakanja na delo doma Za čas nezagotavljanja dela delavcem zaradi padca obsega dela, zmanjšanja prihodkov lahko delodajalec delavca napoti na začasno čakanje na delo doma. Delodajalec lahko ta ukrep izvaja zgolj 6 mesecev v posameznem koledarskem letu in le, če je ukrep namenjen ohranitvi zaposlitev. V tem primeru ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 % povprečne plače zadnjih 3 mesecev. Delodajalec bo lahko uveljavil delno povračilo nadomestil plač v skladu z Zakonom o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače (ko bo sprejet in uveljavljen). V navedenem predlogu zakona bo država priskočila na pomoč delodajalcem, ki zaradi slabega poslovnega položaja ne bodo mogli zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem in jih bo zato napotil na začasno čakanje na delo. Država naj bi povrnila 40 odstotkov nadomestila za čakanje na delo. Delodajalec bo lahko pravico do povračila izplačanih nadomestil plače uveljavljal samo enkrat in največ za obdobje treh mesecev.
FURS PREDSTAVIL MOŽNOSTI ZA BLAŽITEV POSLEDIC NOVEGA KORONAVIRUSA
Finančna uprava RS je predstavila nekaj obstoječih možnosti, ki jih imajo podjetja na voljo za blažitev posledic širjenja novega koronavirusa. Davčna zakonodaja namreč že sedaj predvideva določene ugodnosti poslovnim subjektom, če imajo ti težave pri plačevanju davčnih obveznosti. Poslovni subjekt, ki ima težave pri plačevanju davkov, ima po obstoječi zakonodaji naslednje možnosti: Plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog za obdobje 24 mesecev v primeru hujše gospodarske škode. Obročno plačilo ali odlog plačila davka z zavarovanjem (največ 24 mesečnih obrokov oz. 24 mesečni odlog plačila). Obročno plačilo davka v primeru preventivnega finančnega prestrukturiranja ali poenostavljene prisilne poravnave (največ 60 mesečnih obrokov) Zahteva za spremembo višine mesečnega ali trimesečnega obroka akontacije davka zaradi znižanja davčne osnove v tekočem letu glede na preteklo obdobje zaradi nižjega pričakovanega poslovnega rezultata tekočega leta. Več informacij najdete na spletni strani GOV.SI.
ČAS ZA ODDAJO LETNIH POROČIL IN DAVČNIH OBRAČUNOV SE IZTEKA
Čas za oddajo letnih poročil in davčnih obračunov se izteka. Letna poročila in obračune davka od dohodka pravnih oseb ali dohodka iz dejavnosti za leto 2019 morajo do 31.3.2020 predložiti: gospodarske družbe: kapitalske družbe, osebne družbe, zadruge, podružnice tujega podjetja, gospodarska interesna združenja in druge organizacijske oblike, ki vodijo poslovne knjige in sestavijo letna poročila na način, kot velja za gospodarske družbe; samostojni podjetniki (razen samostojnih podjetnikov, ki so obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov); zadruge politične stranke in društva. Letna poročila za mikro in majhna podjetja niso zavezana za revizijo, zato jih bomo v računovodski družbi Nucleus plus oddali hkrati tako za državno statistiko kot za javno objavo. Letna poročila bodo oddana na poenotenih obrazcih z neposrednim vnosom na spletno mesto AJPES oziroma z uvozom xml sheme. Letna poročila za velike in srednje družbe so zavezana reviziji, zato jih bomo za državno statistiko oddali na poenotenih obrazcih z vnosom na spletno mesto AJPES do 31.3.2020. Rok za javno objavo revidiranih in konsolidiranih letnih poročil pa je 31.8.2020, do takrat jih bomo na spletno mesto AJPES oddali v PDF datoteki. Obračun davka od dohodka pravnih oseb ali obračune dohodka iz dejavnosti bomo oddali preko spletnega sistema e-Davki in sicer neposredno z vnosom podatkov v obrazec na eDavkih ali z uvozom xml. sheme.
TUDI PODJETJA LAHKO PLAČAJO DAJATVE OD PLAČ Z ENIM PLAČILNIM NALOGOM
Podjetniki in podjetja, ki imajo zaposlene, lahko po novem plačajo vse dajatve, obračunane na REK-u, z enim plačilnim nalogom. FURS je lani omogočil poenostavljeno plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenim, družbenikom, kmetom, prostovoljcem in »popoldancem«. Za ta namen so bili izdani in poslani v spletne banke zavezancev e-računi v višini 3.029.739 evrov. Zaradi prijave na poenostavljen način plačevanja obveznih dajatev so ti zavezanci svoje obveznosti poravnali s kar 24.788 manj plačilnimi nalogi. Od sedaj je ta poenostavitev na voljo tudi podjetjem in podjetnikom, ki plačujejo obvezne dajatve, obračunane v obračunu davčnega odtegljaja (REK obrazec). Namesto s petimi položnicami za pet različnih dajatev, obračunanih z REK obrazcem, lahko tako zavezanec mesečne obveznosti plača le z enim e-računom. To pa pomeni predvsem manj dela in manj stroškov. Kaj morate storiti, da boste obveznosti, obračunane z REK obrazcem, plačevali z e-računom? Najprej morate pri svoji spletni banki oddati prijavo na prejem e-računa, pri čemer se s prejeto prijavo na prejem e-računa šteje, da se strinjate s Splošnimi pogoji plačevanja obveznih dajatev z e-računom. To morate narediti le enkrat, saj prijava veljala do odjave ali do zaprtja računa. FURS vam bo na podlagi oddanega obračuna davčnega odtegljaja (REK obrazca) pripravil t.i. zbirni plačilni nalog, ki bo vseboval podatke o javnofinančnih blagajnah, vrstah in višini dajatev. Zbirni plačilni nalog vam bo naslednji dan po oddaji REK obrazca poslan v spletno banko v obliki e-računa v enotni standardizirani obliki eSlog, ki bo vključeval tudi obvestilo v pdf obliki. Za izvršitev plačila boste morali samo še potrditi plačilni nalog v spletni banki. Rok za plačilo obveznosti do FURS je pet dni od dneva izplačila dohodka.
DELODAJALCI, NE POZABITE NA ODLOČBE O LETNEM DOPUSTU
Odmera letnega dopusta je vsakoletna obveznost vseh delodajalcev, ki jo nalaga Zakon o delovnih razmerjih. Obvestilo o tem, koliko dni letnega dopusta delavcu pripada v letu 2020, mora delodajalec vročiti najkasneje do 31. marca. Obvestilo mora biti v pisni obliki, vročeno pa je lahko osebno ali po elektronski poti na »službeni« elektronski naslov delavca. Koliko dopusta pripada delavcu v koledarskem letu? Dolžina letnega dopusta, ki pripada delavcu v koledarskem letu je določena v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), v kolektivnih pogodbah, internih aktih delodajalca ali v pogodbi o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih določa osnovni minimalni dopust in dodatni dopust. Koliko dni osnovnega dopusta bo pripadalo posameznemu delavcu je odvisno od delodajalca, vendar pa je pri tem potrebno upoštevati zakon o delovnih razmerjih, ki določa, da ta v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne. To pomeni, da je osnovni minimalni letni dopust 20 dni (če je delavnik razporejen na 5 dni v tednu) oz. 24 dni (če je delavnik razporejen na 6 dni v tednu). Poleg osnovnega letnega dopusta pripadajo delavcu tudi dodatni dnevi dopusta. Koliko bo teh dni, je odvisno od osebnih okoliščin posameznega delavca. Do dodatnih dni dopusta so upravičeni: Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki negujejo in varujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo – do najmanj 3 dni dodatnega letnega dopusta, Delavec, čigar otrok še ni dopolnil 15 let – do 1 dan dodatnega letnega dopusta za vsakega otroka. Delavcu pripadajo še dodatni dnevi, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, internimi akti delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi. Nekatere kolektivne pogodbe namreč priznavajo delavcem dodatne dneve dopusta tudi glede na doseženo delovno dobo ali zahtevnost dela. Letni dopust in menjava zaposlitve Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom ima pravico do sorazmernega dela – 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta. Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače. Način izrabe letnega dopusta? Koriščenje letnega dopusta, vedno poteka v dogovoru med delavcem in delodajalcem. Delavec dopust lahko porabi v več delih, vendar pa mora en del trajati najmanj dva tedna. V skladu z zakonom mora delavec v koledarskem letu porabiti vsaj dva tedna dopusta, preostanek pa lahko v dogovoru z delodajalcem koristi do 30. junija naslednjega leta. Če je bil delavec odsoten zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka mora preostanek dopusta koristiti do 31. decembra naslednjega leta. Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo, starši šoloobveznih otrok pa imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. V kolikor delodajalec ugotovi, da bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces, lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta. Kazenske določbe V kolikor delodajalec (podjetje ali samostojni podjetnik) ne obvesti delavcev o odmeri letnega dopusta, je lahko kaznovan z globo od 750 do 2.000 EUR. Kaznovana je tudi odgovorna oseba delodajalca in sicer z globo od 100 do 800 EUR. Kazni za manjše delodajalce (delodajalce, ki zaposlujejo 10 ali manj delavcev) znašajo od 200 do 1.000 EUR.
PRIJAVA ZAPADLIH OBVEZNOSTI V VEČSTRANSKI POBOT JE ŠE VEDNO OBVEZNA
Prijavo zapadlih denarnih obveznosti v obvezni večstranski pobot morajo prek portala ePobot vložiti vse gospodarske družbe, javni organi in druge javne osebe, ki so v zamudi s plačilom denarne obveznosti. Med gospodarske subjekte sodijo vse gospodarske družbe, podjetniki in druge pravne in fizične osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije in niso v postopku insolventnosti. Plačnik je dolžan denarno obveznost prijaviti v mesecu, ki sledi mesecu nastanka zamude, in sicer v prvi krog obveznega večstranskega pobota. V primeru, da obveznosti ne najavi v prvi krog, je v prekršku, za katerega je predpisana globa – za gospodarski subjekt med 100 EUR in 10.000 EUR, za odgovorno osebo pa med 50 EUR in 5.000 EUR. V kazenskih določbah zakona je enaka globa predvidena za gospodarske subjekte, ki v obvezni večstranski pobot prijavijo davčne obveznosti ter obveznosti, ki ne obstajajo, ali so bile že poravnane. Plačnik ni dolžan prijaviti denarnih obveznosti, ki: so zavarovane z instrumenti za zavarovanje plačil, so nižje od 250 EUR, izhajajo iz povezane družbe, jih je upnik prenesel na osebo, ki opravlja odkup terjatev kot glavno dejavnost, v skladu s pisnim dogovorom med upnikom in dolžnikom prenehajo v naslednjem mesecu, bodo prenehale z verižno kompenzacijo in v zvezi s katerimi poteka spor pri pristojnem sodišču. Prijava zapadlih denarnih obveznosti v obvezni večstranski pobot v portal ePobot, ki je objavljen na spletni strani Ajpes, poteka do zadnjega dneva posameznega kroga pobota, do 13. ure. Prijavo lahko vloži zakoniti zastopnik dolžnika. To je oseba, ki ima kvalificirano digitalno potrdilo vpisano v evidenco digitalnih potrdil zakonitih zastopnikov poslovnih subjektov. Prijavo v ePobot lahko za vašo gospodarsko družbo vlaga tudi Računovodska družba Nucleus plus, oziroma za vas preveri ali je dolžnik zapadlo denarno obveznost prijavil v posamezen krog večstranskega pobota.
NOVA VIŠINA DNEVNIC ZA SLUŽBENA POTOVANJA V TUJINI
S 1.1.2020 je pričela veljati nova Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino, ki določa nove višine dnevnic. V spodnji preglednici navajamo zneske dnevnic (v evrih) za izbrane države/mesto glede na posamezno leto opravljene službene poti, celoten seznam držav/mest z zneski dnevnic pa najdete tukaj. Dnevnice so namenjene povračilu stroškov prehrane na službeni poti, višina pa je odvisna od države/mesta službene poti, trajanja službene poti in zagotovljenih obrokov prehrane. Praviloma je višina dnevnice in način izračuna določen v kolektivnih pogodbah oziroma splošnih aktih delodajalca. Uredba določa samo neobdavčeni znesek dnevnice. Dnevnice, ki veljajo za državo, v katero se službeno potuje, se obračunajo za celoten čas trajanja službenega potovanja, ki se izračuna v urah od datuma in ure začetka potovanja do datuma in ure, ko se službeno potovanje zaključi. Na tej podlagi se najprej ugotovi število celih dnevnic za vsakih 24 ur potovanja, za preostanek ur pa se dnevnica izračuna na naslednji način: če traja potovanja nad 14 ur do 24 ur, se obračuna cela dnevnica; če traja potovanje nad 8 ur do 14 ur, se obračuna 75% dnevnice ; če traja potovanje nad 6 do 8 ur, se obračuna 25% dnevnice. V kolikor je na službeni poti delavcu zagotovljena brezplačna prehrana v celoti, se zaposlenemu za pokritje morebitnih drugih stroškov obračuna 20% pripadajoče dnevnice. Če so na službeni poti delavcu brezplačno zagotovljeni le posamezni obroki velja: pri odsotnosti nad 14 do 24 ur se za brezplačni zajtrk odšteje 10%, za brezplačno kosilo ali večerjo 35%; pri odsotnosti nad 8 do 14 ur se za brezplačni zajtrk odšteje 15%, za brezplačno kosilo ali večerjo pa 40%. Uredba ne določa, v kakšni višini se obračuna dnevnica za službeno pot v tujini, ko je pot opravljena na ozemlju dveh ali več držav. Dnevnica se lahko obračuna v višini dnevnice, ki velja za državo, v kateri je končni cilj zaključka službene poti. Višina neobdavčene dnevnice se lahko obračuna tudi v sorazmerju glede na prebiti čas potovanja na ozemlju posamezne države, pri tem pa celoten znesek neobdavčenih dnevnic ne sme biti višji, kot znaša znesek dnevnic, upoštevajoč celoten čas službene poti.
NE POZABITE UVELJAVLJATI POSEBNE OLAJŠAVE ZA VZDRŽEVANE DRUŽINSKE ČLANE
Kot vsako leto imate do 5. februarja čas, da pošljete na FURS vlogo za uveljavljanje vzdrževanih družinskih članov pri obračunu dohodnine. Vlogo morate poslati, če med letom niste uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane ali če olajšavo, ki ste jo med letom uveljavljali, želite spremeniti. Po 5. februarju boste olajšavo lahko spremenili le v obliki ugovora na informativni izračun dohodnine. Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane oddajate na več načinov. Vlogo lahko oddate: preko mobilne aplikacije eDavki (Android, IOS). Tu vam bo na voljo že pred izpolnjena vloga, s podatki iz vaše lanske vložene vloge. elektronsko preko spletnega sistema eDavki. Prijavite se lahko z elektronskim potrdilom ali davčno številko in geslom. Tudi tu vam bo na voljo že pred izpolnjena vloga, s podatki iz vaše lanske vložene vloge. osebno ali preko pošte na finančni urad, kjer imate stalno prebivališče. Obrazec dobite na finančnem uradu ali na spletni strani eDavki. Če boste oddali obrazec preko eDavkov, boste sodelovali v nagradni igri za električni skiro, električni kolo in 25.000 EUR. Preden boste oddali vlogo, obvezno naredite testni izračun dohodnine za vas in vašega partnerja/partnerico, in tako preverite komu se bolj splača uveljavljati vzdrževane družinske člane in v kakšnem razmerju. Podatke o izplačanih dohodkih v lanskem letu vam mora delodajalec posredovati najkasneje do konca meseca. Pri izračunu si lahko pomagate s programom za testni izračun dohodnine, ki je objavljen na portalu eDavki. Pri odločitvi upoštevajte naslednja pravila: Vzdrževane družinske člane naj uveljavlja tisti starš, ki ima višje dohodke. Dohodnina je namreč pri višjih dohodkih višja. Če imata oba starša primerljive dohodke oziroma sta v istem davčnem razredu, si je olajšavo smiselno porazdeliti. Ker se olajšava za drugega in več otrok povečuje, je pri delitvi smiselno, da oba vpišeta vse otroke in jih vsak kot vzdrževane družinske člane upošteva določeno obdobje znotraj leta. Na primer prvi starš prijavi otroke od januarja do avgusta, drugi pa od septembra do decembra. Če se starša ne moreta sporazumeti, kdo bo uveljavljal olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu sorazmerni del olajšave (vsakemu polovica). V Računovodski družbi Nucleus plus vam lahko pomagamo pri testnih izračunih dohodnine kot tudi pri izpolnitvi obrazca in oddaji preko eDavkov.
PRAZNIKI V LETU 2020: PROSTI BOMO PET DNI MANJ KOT V LETU 2019
Leto 2020 prinaša bistveno manj dela prostih dni, ki bodo med delovnim tednom. Za razliko od leta 2019 bo v letošnjem letu kar nekaj praznikov ravno na soboto ali nedeljo, tako bomo prosti pet dni manj kot preteklo leto. Če je bilo v letu 2019 kar 12 dni prostih na račun praznikov, bomo v letošnjem letu na ta račun doma le 7 dni. Da boste lahko pravočasno načrtovali, kako boste preživeli dela proste dni, preverite, kateri dnevi bodo dela prosti. Število delovnih dni, dela prostih dni in delovna obveznost v urah po posameznih mesecih pa so tudi podatki, ki jih potrebujete v podjetju za organizacijo dela, za obračun plač, potnih nalogov, dnevnic in drugih obračunov. Podatke v tabeli potrebujete tisti, ki organizirate delo zaposlenih, tisti, ki za računovodstvo pripravljate podatke o opravljenih urah za zaposlene ter tudi tisti, ki izpolnjujete potne naloge ali obračunavate plače.
KAKO DO E-BOLNIŠKEGA LISTA?
ZZZS z naslednjim letom uvaja elektronski bolniški list (eBOL). Delodajalci bodo morali za svoje zaposlene, in sicer za začasne zadržanosti od dela od 1.2.2020 dalje, obvezno prevzemati eBOL-e prek spletnega sistema SPOT (prej eVEM), kar pomeni, da od zaposlenih ne bodo mogli več zahtevali, da jim bolniški list dostavijo v papirni obliki. V ta namen bodo morali delodajalci pravočasno pridobiti dostop do portala SPOT. Po novem po bolniški list ne bo več potrebno hoditi v ambulante, niti jih ne bo potrebno pošiljati delodajalcu. Zavod za zdravstveno zavarovanje namreč z naslednjim letom uvaja novost na področju izdajanja bolniškega lista. Dosedanjo potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela v papirni oblik (obrazec BOL) bo zamenjalo potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela v elektronski obliki- elektronski bolniški list (eBOL). Od 1.januarja dalje bodo delodajalci lahko na spletnem portalu SPOT (prej eVEM) prevzeli elektronske bolniške liste za svoje zaposlene. V januarju bo možno še dobiti tiskane bolniške liste, od februarja dalje pa tiskanih bolniških listov ne bo več. Zdravniki od 1.2.2020 dalje bolniških listov ne bodo več tiskali. Delodajalci bodo tako do bolniških listov za bolniške odsotnosti po 1.2.2020, dostopali le še preko portala SPOT. Na portalu SPOT bodo elektronski bolniški listi na voljo v PDF in XML obliki. Omogočen bo prikaz vseh izdanih eBOL za izbrano obdobje za izbranega delodajalca. Iz prikazanega seznama eBOL bo možno izbrati eBOL za posameznega delavca, omogočen bo tudi prenos vseh eBOL za vse zaposlene, ki jim je bil v izbranem obdobju izdan eBOL. Pooblaščanje za eBOL: Kaj mora urediti delodajalec? Pooblaščanje za eBOL osebe, ki jim bo po pooblastilu omogočeno urejanje podatkov, bo moral opraviti zakoniti zastopnik podjetja. Dosedanja pooblastila zaposlenim ali računovodskim servisom ne pomenijo avtomatične razširitve pooblastil tudi za urejanje elektronskih bolniških listov (eBOL), zato bodo morali vsi delodajalci oddati nova pooblastila. Najlažje bo pooblaščanje za eBOL urediti elektronsko – preko portala. Zakoniti zastopnik podjetja lahko s svojim digitalnim potrdilom vstopi v portal SPOT in uredi pooblastilo za eno ali več oseb, ki bodo urejale posamezne ali vse postopke, ki jih omogoča portal eVEM. Pooblastilo za eBOL boste na ta način lahko uredili po 1. 1. 2020. Če boste pooblastilo urejali pisno boste morali izpolniti vlogo ter jo oddati na katerikoli točki SPOT. Nov obrazec za urejanje pooblastil, v katerem bo vključena tudi nova storitev eBOL, bo na portalu objavljen predvidoma v tednu po 16. 12. 2019. Tako se bo vlogo na točko SPOT lahko oddalo še pred prazniki, pooblastila na portalu pa se bodo uredila po 1. 1. 2020.