Finančna uprava je konec maja poslala drugi in hkrati zadnji sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2014. Če informativnega izračuna dohodnine niste prejeli, lahko prek iTočke, ki je dostopna na spletni strani eDavki (https://edavki.durs.si/OpenPortal/Pages/Faq/Faq.aspx) z vnosom svoje davčne številke preverite, ali vam je Finančna uprava informativni izračun dohodnine poslala na dom. Če je bil informativni izračun dohodnine poslan, pa ga niste prejeli, lahko na pristojnem finančem uradu zaprosite za kopijo informativnega izračuna dohodnine. Če pa do danes (15. junija) na dom ne boste prejeli informativnega izračuna dohodnine, morate dohodninsko napoved vložiti sami, in sicer do 31. julija 2015. Napovedi dohodnine vam ni potrebno vložiti (zato  vam jo FURS tudi ni poslal), če: dohodki, od katerih se plačuje dohodnina, ne presegajo zneska splošne olajšave, to je za leto 2014 3.302,70 evrov, dohodki, od katerih se plačuje dohodnina, poleg pokojnine, od katere v skladu z zakonom ni bila odtegnjena ali plačana akontacija dohodnine in pri akontaciji dohodnine niste uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, ne presega 80 evrov. Napovedi tudi ni potrebno oddati dijaku ali študentu, ki izpolnjuje pogoje za priznanje študentske olajšave in njegovi dohodki za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja posredovanje dela dijakom in študentom v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, ne presegajo 2.477,03 EUR. Obrazec napovedi za odmero dohodnine je dostopen na vseh finančnih uradih oziroma izpostavah in na spletni strani Finančne uprave. Napoved je mogoče z varnim kvalificiranim digitalnim potrdilom poslati tudi v elektronski obliki prek portala eDavki.

Ministrstvo za finance je v predlogu sprememb Zakona o davčnem postopku predlagalo, da bo lahko imel samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki opravlja dejavnost, le en transakcijski račun. Zavezancu tako ne bo več treba imeti ločen transakcijski račun v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Vendar pa mora biti transakcijski račun objavljen v Registru transakcijskih računov. Razlog za spremembo je zmanjšanje administrativnih bremen zavezancev za davek, saj se mu s tem znižajo stroški bančne provizije. Predlogi spremembe zakona so trenutno v javni razpravi. Zakon bo začel veljati 15. dni po objavi v Uradnem listu.

V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih je delodajalec dolžan regres izplačati do 1. julija tekočega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. Kadar se regres izplača v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa ter prispevki za socialno varnost plačajo le od dela regresa, ki presega 70% povprečne plače zaposlenih v Sloveniji za predpretekli mesec. V praksi se velikokrat dogaja, da delodajalci izplačajo delavcem do 1. julija minimalen regres, do konca leta pa še razliko do maksimalne višine regresa. Opozoriti vas moramo, da je takšno izplačilo lahko problematično in da ga lahko FURS v primeru nadzora prekvalificira v dohodek, od katerega se obračunajo vsi prispevki za socialno varnost. Vrhovno sodišče je v sodbi iz leta 2013 razsodilo, da izplačilo drugega dela regresa po 1. juliju, ki presega minimalni regres, ki delavcem pripada po zakonu in kolektivnih pogodbi, ne predstavlja drugega obroka regresa, ampak drug dohodek iz zaposlitve, od katerega se plačajo vsi prispevki za socialno varnost, ker je bil dohodek izplačan po 1. juliju, delodajalec pa ni izkazal, da bi obstajali zakonski razlogi za takšno poznejše izplačilo. Določila predpisa o roku za izplačilo do 1. julija tekočega leta (razen v primeru nelikvidnosti delodajalca) veljajo za celoten obseg pravice in ne le za njeno minimalno višino. Tveganju plačila prispevkov za socialno varnost se najlažje izognete, da izplačate celoten regres do 1. julija.

FURS bo do konca leta izvedla nadzor nad zavezanci, ki se ukvarjajo z neposrednim trženjem izdelkov in storitev, torej s področjem mrežnega marketinga. Preko mrežnega marketinga se prodajajo izdelki za široko potrošnjo kot so čistila, kozmetika, hišni pripomočki, manjši aparati, zdravstveni in ortopedski pripomočki, prav tako tudi zavarovalne storitve in varčevanje. Pri mrežnem marketingu gre za način nagrajevanja prodajnih zastopnikov, ki so plačani od svoje prodaje in pa tudi za pridobivanje novih prodajnih zastopnikov. Nagrajevanje v mrežnem marketingu je navadno v naslednjih treh oblikah: Prihranek prodajnih zastopnikov pri osebnem nakupu, saj je članska cena za zastopnike nižja od maloprodajne cene za preostale kupce, Provizija za prodane izdelke, Provizija za promet celotne zastopnikove skupine, ki predstavlja provizijo od prodaje sodelavcev, ki so jih sami včlanili. Osebe, ki se ukvarjajo z mrežnim marketingom morajo s podjetjem, ki jih je povabil v mrežni marketing skleniti bodisi pogodbo o delu ali pa registrirati dejavnosti. Vsa zgoraj navedena plačila za opravljanje aktivnosti zastopnikov so namreč obdavčena z dohodnino. Razlog za nadzor nad področjem mrežnega marketinga so opravljene analize, v katerih je bilo ugotovljeno, da osebe ne prijavljajo obdavčljivih dohodkov, ki jih dosegajo z delovanjem v teh sistemih. Zavezanci si z namenom prikrivanja dohodkov pogosto tudi odpirajo račune v tujini, kamor so jim dohodki nakazani. Do sedaj je bilo odkritih več kot 700 tisoč evrov (takšnih) nakazil. FURS je zato že zaprosil nekatere tuje države za podatke o računih in dohodkih zavezancev. V letošnjem letu tudi pričakujejo, da bodo iz tujine dobili obsežnejše podatke, ki se po novem podatki izmenjujejo avtomatično, brez predhodnih zaprosil. FURS poziva vse osebe, ki imajo odprte račune v tujini, da podatke o transakcijskih računih (če jih še niso) prijavijo na najbližjem finančnem uradu ali preko sistema edavki. Obenem zavezance pozivajo, da dohodke, ki so jih dosegli s svojo aktivnostjo na področju mrežnega marketinga napovedo, da jim bo odmerjen ustrezen davek.  

Osebe, ki so prejele informativne izračune dohodnine z datumom odpreme 31. marec in imajo doplačilo dohodnine, morajo dohodnino plačati do danes 1. junija. Omenjeni datum je natisnjen tudi na plačilnem nalogu, ki je sestavni del informativnega izračuna dohodnine. Zavezanci, ki so zoper informativni izračun dohodnine vložili ugovor, rok se je iztekel 30. aprila, jim zneska ni treba poravnati, saj ugovor zadrži izvršitev. Furs je 29. maja poslal še zadnjih 463.825 informativnih izračunov dohodnine za leto 2014.

V predlogu zakona o davčnem potrjevanju računov je določeno, da je treba v roku enega meseca od dneva uveljavitve zakona sprejeti podzakonski predpis, ki bo natančneje urejal vsebino zakona. FURS zato načrtuje, da bo Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov s tehničnimi specifikacijami za uporabnike in razvijalce programske opreme objavljen avgusta 2015. Septembra pa bo pripravljen testni sistem za preizkušanje ustreznosti delovanja programov za blagajniško poslovanje.

Včasih se zgodi, da je treba star podatek preračunati na današnjo raven. Na primer plačo, investicijo izpred nekaj let, prihodke podjetja ali pa ceno neke dobrine, ki smo jo nabavili  nekaj let nazaj. Statistični urad je pripravil enostaven in uporaben pripomoček za preračun zneska iz poljubnega dne v preteklosti na današnjo raven ob upoštevanju inflacije. Pripomoček najdete na naslednjem linku: http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/interaktivno/preracuni/revalorizacija-denarnih-zneskov.

Pod izrazom »pametni telefon« razumemo napravo, ki poleg telefoniranja omogoča upravljanje z elektronsko pošto, zajem, obdelavo, prenos in shranjevanje datotek, dostop do interneta, uporabo različnih programov, itd. Gre torej za napravo, ki je bistveno bliže računalniku kot klasičnemu telefonskemu aparatu. FURS je v svojem pojasnilu potrdil, da se pametni telefon za davčne namene obravnava kot računalniška oprema, za katero znaša najvišja dovoljena amortizacijska stopnja 50% in za katero se lahko uveljavlja olajšava za investiranje v višini 40% nabavne vrednosti.

Od 1.1.2016 bodo morali vsi poslovni subjekti, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, obvezna socialna zavarovanja urejati prek sistema e-VEM. Za uporabo portala e-VEM uporabnik potrebuje osebni računalnik z dostopom do interneta in kvalificirano digitalno potrdilo. Obvezna socialna zavarovanja se urejajo z naslednjimi postopki: prijava v obvezna socialna zavarovanja (M-1) odjava iz obveznih socialnih zavarovanj (M-2) sprememba podatkov o obveznih socialnih zavarovanjih (M-3) prijava/odjava zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (M-12) Portal lahko uporablja zakoniti zastopnik poslovnega subjekta ali od njega pooblaščene osebe. Pooblastilo lahko zakoniti zastopnik elektronsko odda preko portala e-VEM ali pa se pooblastilo odda na točki VEM. V pripravi je rešitev, ki bo omogočala, da pooblastilo odda elektronsko sama pooblaščena oseba.

Vsak zaposlen, ki ima pravico do letnega dopusta, ima tudi pravico do regresa za letni dopust. Regres mora delodajalec delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. V primeru nelikvidnosti delodajalca, lahko delodajalec na podlagi kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. VIŠINA REGRESA Minimalna višina regresa je zakonsko določena in sicer najmanj v višini minimalne plače. Za leto 2015 znaša minimalni znesek regresa 790,73 EUR. Zakon o delovnih razmerjih določa minimum pravic, tako da kolektivna pogodba lahko določa višji znesek regresa, do katerega je upravičen delavec. Do sorazmernega dela regresa je delavec upravičen v primeru, da ima pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta ali da je zaposlen s krajšim delovnim časom (razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu; v teh primerih ima pravico do celotnega regresa). V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih je izplačilo regresa za letni dopust v primeru, da je delavec pri de­lodajalcu zaposlen manj kot leto dni, soraz­merno času zaposlitve pri delodajalcu v tem koledarskem letu. Za vsak mesec zaposlitve je upravičen do ene dvanajstine zneska re­gresa za letni dopust. Delodajalci, ki imajo v svojih aktih prepisan člen starega Zakona o delovnih razmerjih, ki je veljal pred 12. aprilom 2013 in z vidika delavca ugodneje določa pravico do sorazmernosti letnega dopusta in posledično regresa za le­tni dopust, pa bodo novo pravilo sorazmernosti lahko uveljavili šele, ko bodo svoje določbe prila­godili novi vsebini zakona. OBDAVČITEV IZPLAČILA REGRESA Regres se šteje med dohodke iz delovnega razmerja in je zato obdavčen z dohodnino, ki se izračuna in odtegne ob izplačilu. Akontacija dohodnine se obračuna po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. V primeru, da delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega, se akontacija dohodnine izračuna po stopnji 25 %. PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST Delodajalec lahko izplača tudi višje zneske od zakonsko določenega regresa, pri čemer mora upoštevati, da se od regresa, ki presega 70% povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji, plačajo prispevki za socialno varnost (prispevki delojemalca in prispevki delodajalca). Trenutno znaša 70% povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Sloveniji 1.061,19 eur. Regres je v celoti davčno priznan strošek.