V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih je delodajalec dolžan regres izplačati do 1. julija tekočega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
Kadar se regres izplača v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa ter prispevki za socialno varnost plačajo le od dela regresa, ki presega 70% povprečne plače zaposlenih v Sloveniji za predpretekli mesec.
V praksi se velikokrat dogaja, da delodajalci izplačajo delavcem do 1. julija minimalen regres, do konca leta pa še razliko do maksimalne višine regresa. Opozoriti vas moramo, da je takšno izplačilo lahko problematično in da ga lahko FURS v primeru nadzora prekvalificira v dohodek, od katerega se obračunajo vsi prispevki za socialno varnost. Vrhovno sodišče je v sodbi iz leta 2013 razsodilo, da izplačilo drugega dela regresa po 1. juliju, ki presega minimalni regres, ki delavcem pripada po zakonu in kolektivnih pogodbi, ne predstavlja drugega obroka regresa, ampak drug dohodek iz zaposlitve, od katerega se plačajo vsi prispevki za socialno varnost, ker je bil dohodek izplačan po 1. juliju, delodajalec pa ni izkazal, da bi obstajali zakonski razlogi za takšno poznejše izplačilo. Določila predpisa o roku za izplačilo do 1. julija tekočega leta (razen v primeru nelikvidnosti delodajalca) veljajo za celoten obseg pravice in ne le za njeno minimalno višino.
Tveganju plačila prispevkov za socialno varnost se najlažje izognete, da izplačate celoten regres do 1. julija.