Organizacija odpravi terjatev, kadar jo zamenja za drugo sredstvo ali dolžniku odpusti plačilo. Terjatev odpravi tudi, če nima več izvršljive pravice, da znesek terja ali ta pravica ugasne. To se zgodi, ko preteče zakonsko določen rok.
Olajšava za investiranje in znižanje davčne osnove, kakšni so pogoji?
Investiranje v opremo, tehnologijo ali inovacije je ključno za rast in razvoj vsakega podjetja. Olajšava za investiranje podjetjem omogoča znižanje davčne osnove z vlaganjem v nova osnovna sredstva, ki so neposredno povezana z njihovo dejavnostjo.
Evidenca trga nepremičnin (ETN) in poročanje – kdo in zakaj?
V Sloveniji, kot v mnogih drugih državah, je učinkovito upravljanje trga nepremičnin ključnega pomena za gospodarski razvoj in stabilnost. Evidenca trga nepremičnin (ETN) predstavlja osrednji sistem za zbiranje in analizo podatkov o vseh transakcijah nepremičnin, ki se izvedejo na trgu.
Kako se določi višina odpravnine in kdaj pripada delavcu
Odpravnina je denarno nadomestilo, ki pripada delavcu ob prenehanju delovnega razmerja pod določenimi pogoji. Ta člen je bistven za zaščito pravic delavcev in zagotavlja finančno varnost v prehodnem obdobju med zaposlitvami. Višina odpravnine in pogoji za njeno prejemanje so določeni v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1).
UKREPI, KI JIH DELODAJALCI LAHKO KORISTITE NA PODLAGI PKP8
5. februarja je začel veljati Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP). Tako imenovani PKP8 podaljšuje določene stare ukrepe in uvaja tudi nove. Delodajalci, preverite ali lahko katerega od njih koristite. Subvencioniranje minimalne plače Od 1. januarja do 30. junija 2021 bo vsak delodajalec za zaposlene, katerih plača za polni delovni čas, brez dodatkov, določenih z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, ter brez dela plače za delovno uspešnost in plačila za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ne dosega minimalne plače (1.024,24 EUR bruto), upravičen do mesečne subvencije v višini 50 eurov na zaposlenega. Za pridobitev subvencije bo delodajalec preko eDavkov predložil izjavo, s katero bo izjavil, da je zaposlenemu obračunal in izplačal plačo ter podatke, iz katerih izhaja upravičenost do subvencije. Izjave bo na edavkih po 20.3.2021. Delodajalec, ki bo uveljavil subvencijo, mora v primeru, da bo od uveljavitve tega zakona (5.2.2021) prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021, sredstva vrniti. Delodajalec tudi v obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo tega zakona. Sprememba minimalne osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost od 1.7.2021 dalje Od 1. julija do 31. decembra 2021 se zmanjšuje najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače. Ta bo določena v višini minimalne plače (1.024,24 EUR bruto). Sprememba pogojev za izplačilo kriznega dodatka Delodajalec delavcem, ki delajo in čigar plača za november 2020, pri kateri se ne upošteva plačilo za poslovno uspešnost, ni presegla dvakratnika minimalne plače, ob plači za mesec januar 2021 izplača krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Do kriznega dodatka so upravičeni delavci, ki niso bili upravičeni do kriznega dodatka v decembru 2020 zaradi izplačila poslovne uspešnosti. Zakon po novem tudi predvideva globo v primeru neizplačila kriznega dodatka. Delodajalec mora predložiti izjavo za povračilo kriznega dodatka preko eDavkov najpozneje do konca marca 2021. FURS bo izplačal povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. aprila 2021. Podaljšanje ukrepa čakanja na delo Delodajalec lahko ponovno uveljavlja povračilo nadomestila plače za čas čakanja na delo, in sicer od 1. februarja do 30. aprila 2021, z možnostjo podaljšanja. Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020. Višina povračila plače s strani države znaša od 80 % do 100 % bruto I zneska (ki ne sme biti nižji od minimalne plače). V primerih, ko je delodajalcu prepovedano opravljanje dejavnosti zaradi vladnega odloka, znaša povračilo od 80 % do 100 % bruto II zneska. Več o ukrepu čakanja na delo preberite v naši novici. Podaljšanje ukrepa kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni Ponovno se uvaja ukrep kratkotrajne odsotnosti delavcev. Delavec je lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Za čas te odsotnosti je delavec upravičen do nadomestila plače, ki ga izplača delodajalec, ki nato zahteva refundacijo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ukrep velja za odsotnosti od 5.2.2021 do 31.12.2021. Prijava dela na domu Podaljšala se je tudi ureditev obveščanja delodajalca o nameravanem organiziranju dela na domu in sicer do 31.12.2021. Obvestilo se vloži elektronsko, preko E-vem.
VLOGA ZA DELNO POVRAČILO NEKRITIH FIKSNIH STROŠKOV ZA OBDOBJE JANUAR-MAREC 2021 SE ŽE LAHKO ODDA
Izjava za delno povračilo nekritih fiksnih stroškov je že dostopna na eDavkih, rok za oddajo vloge je 31.3.2021. Finančna uprava bo nakazala pomoč do 20. v mesecu po mesecu vložitve vloge. Vlada je podaljšal ukrep povračila nekritih fiksnih stroškov, kot ga določa ZIUOPDVE, tudi za obdobje januar-marec 2021. Upravičenci, ki izpolnjujejo pogoje in ki ocenjujejo, da bodo njihovi prihodki od prodaje v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. marca 2021 glede na enako obdobje leta 2019 upadli za najmanj 30%, ter ocenjujejo, da bodo v tem obdobju imeli neto izgubo, lahko oddajo vlogo do 31. marca 2021. Finančna uprava bo nakazala pomoč do 20. v mesecu po mesecu vložitve vloge. Več informacij o tem, kdo je upravičenec do pomoči, kdaj in kako se uveljavlja pomoč, kakšni so pogoji in omejitve za dodelitev pomoči, kakšna je višina pomoči itd. je objavljenih v pogostih vprašanjih in odgovorih v zvezi z ukrepi PKP6 in PKP7 na davčnem področju.
UKREP ČAKANJA NA DELO PODALJŠAN: VLOGE SE ŽE LAHKO ODDAJAJO
Od danes, 5. februarja, se lahko zopet oddajajo vlogo za povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo. Danes, 5. 2. 2021, je začel veljati Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP). Tako imenovani PKP8 zagotavlja podlago za vnovično oddajo vlog in prinaša kar nekaj sprememb pri povračilu nadomestila plače za začasno čakanje na delo. Do spremembe je prišlo pri pogojih za upravičenost, Povračilo nadomestila plače za začasno čakanje lahko po novem uveljavljajo delodajalci, ki so bili registrirani do 31.12.2020 ter zaposlenim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi epidemije ali posledic epidemije. Do povračila nadomestila plače so upravičeni, če jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019 oziroma 2020. Delno povračilo nadomestila plače lahko uveljavljajo delodajalci, ki imajo na dan predložitve vloge plačane vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti ter predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let. Ravno tako delodajalci na dan predložitve vloge ne smejo biti v stečajnem in likvidacijskem postopku. Delavec se v času začasnega čakanja na delo lahko vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu. Ne pozabite, delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Delodajalec, ki prejema povračilo izplačanih nadomestil plače, mora delavcem v zakonskem roku izplačati nadomestilo plače. Prav tako ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo. V času prejemanja nadomestila tudi ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcu, ki ga je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov. ZNESEK DELNEGA POVRAČILA PLAČE Zaposlene se lahko napoti na začasno čakanje na delo najdlje za obdobje do 30. 4. 2021. Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 osnove, ki pa ne sme biti nižja od minimalne plače. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila znaša 80 % bruto I nadomestila in je omejena z višino povprečne mesečne plače v RS za mesec oktober 2020 (1.821,44 eur). Delodajalec ima možnost uveljavljati 100% bruto I povračila izplačanega nadomestila plače, če skupni znesek javnih sredstev, prejetih skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podpro gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 ni presegel 1.800.000 eurov na posamezno podjetje. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače je v tem primeru omejena z višino povprečne mesečne plače v RS. Možnost 80-odstotnega ali 100-odstotnega povračila nadomestila izbere delodajalec ob oddaji vloge. Če je delodajalcu zaradi epidemije s predpisi onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti, se mu povrne 80% oz. 100% nadomestila plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II). Navedeni podatke se bo ZRSZ sporočil ob oddaji zahtevka za povračilo nadomestila. ODDAJA VLOG Vlogo za delno povračilo nadomestila plače delodajalec odda elektronsko na ZRSZ, na Portalu za delodajalce. Vlogi se priložijo pisne odredbe. Vlogo mora delodajalec oddati najkasneje v 8 dneh od napotitve zaposlenih. Pozor, če ste zaposlene napotili na začasno čakanje že pred uveljavitvijo zakona PKP8, v obdobju od 1. 2. 2021, morate vlogo oddati v 8 dneh od začetka veljavnosti zakona, najkasneje do 15. 2. 2021. ČAKANJE NA DELO 16. – 31. 1. 2021 Delodajalci so lahko vlogo za čakanje na delo na ZRSZ vložili le do 15. 1. 2021. PKP8 določa, da bo lahko delodajalec vlogo za čakanje na delo, če je delavce nanj napotil od 16. -31. 1. 2021 dalje, vložil v 8 dneh od uveljavitve PKP8, torej do 15.2.2021. Vlogo delodajalec odda posebej za obdobje od 16. 1. 2021 do 31. 1. 2021 in posebej za obdobje po 1. 2. 2021. Za to obdobje je delodajalec lahko upravičen le do povračila nadomestila plače v višini bruto I.