Javni poziv delodajalcem za oddajo potreb po kadrovskih štipendistih za šolsko oziroma študijsko leto 2025/2026 je možno v Izmenjevalnico oddati od 1. 11. 2024 dalje do vključno 31. januarja 2025. Prijavo potreb po kadrovskih štipendistih za šolsko/študijsko leto 2025/2026 so v skladu s 112. členom ZŠtip-1 dolžni oddati vsi delodajalci, ki želijo dijakom oziroma študentom podeliti kadrovsko štipendijo s šolskim/študijskim letom 2025/2026. Namen javnega poziva je: Oddaja potreb Potrebe po kadrovskih štipendistih delodajalci (oz. njihov pooblaščeni predstavnik) oddajo preko spletne strani sklada https://www.srips-rs.si tako, da se prijavijo v Izmenjevalnico. Navodila, kako oddati potrebo v Izmenjevalnici, so na voljo tukaj. Prijavo potreb je potrebno oddati od 11. novembra 2024 do vključno 31. januarja 2025, saj bo sklad po tem datumu o prijavljenih potrebah po kadrovskih štipendistih obveščal ciljne skupine. Javna objava potreb Če delodajalec v postopku oddaje potrebe preko spletne strani sklada izbere, da želi javno objavo kadrovskih štipendij, ki jih nudi, bo oddana potreba objavljena v zbiru kadrovskih štipendij za šolsko/študijsko leto 2024/2025 na spletni strani https://www.srips-rs.si pod zavihkom Izmenjevalnica. Delodajalec lahko v postopku oddaje potrebe izbere tudi, da ne želi javne objave. V tem primeru bo oddana potreba na voljo le v evidenci sklada in ne bo javno objavljena. Vir: Javni poziv delodajalcem za oddajo potreb po kadrovskih štipendistih za šolsko/študijsko leto 2025/2026 | Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS
Pojasnila in smernice za “Pravico do odklopa”
Pravica do odklopa, uzakonjena v Sloveniji z novelo Zakona o delovnih razmerjih (novela ZDR-1D), od novembra 2023 zagotavlja, da delodajalci ne smejo motiti prostega časa zaposlenih med dnevnim ali tedenskim počitkom, letnim dopustom ali drugo upravičeno odsotnostjo. Do 16. novembra 2024 morajo delodajalci uvesti ustrezne ukrepe, ki to pravico zagotavljajo. Pravica do odklopa temelji na že obstoječem zakonu, ki določajo efektivni delovni čas, pri čemer zaposleni zunaj delovnega časa že prej niso bili dolžni odgovarjati na klice ali emaile. Ker pa se je ta pravica pogosto kršila, novela ZDR-1D zavezuje delodajalce k sprejetju konkretnih ukrepov za njeno zaščito. Pravica delodajalcev do organizacije dela v skladu z zakonom ostaja nespremenjena, vendar pa mora biti ta organizacija skladna z novimi določili o pravici do odklopa. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo podrobnejša pojasnila in smernice za Pravico do odklopa. Delodajalci morajo ustrezne ukrepe sprejeti do 16.11.2024. Vir: https://www.gov.si/novice/2024-10-24-pravica-do-odklopa-podrobnejsa-pojasnila-in-smernice/
Standardi klasifikacije dejavnosti – novosti v novem letu
Od januarja SKD 2025 namesto SKD 2008 S 1. januarjem 2025 bo začela veljati nova različica Standardne klasifikacije dejavnosti, imenovana SKD 2025, ki bo nadomestila trenutno veljavno SKD 2008. SKD je nacionalna različica evropske standardne klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE, zato njenim spremembam sledi tudi SKD. Več podrobnosti o aktualni reviziji obeh klasifikacij je na voljo v objavi Nova različica evropske in nacionalne klasifikacije gospodarskih dejavnosti z dne 5. 4. 2024. Kaj prinašajo spremembe in dopolnitve SKD? Največ sprememb in dopolnitev bo v področjih trgovine ter informacijskih in komunikacijskih dejavnosti. Pri trgovini tako ni več pomembno, kako se blago distribuira (tj. ali gre za prodajo v trgovini, na spletu, stojnicah, tržnicah, prek avtomatov). Med bistvenimi spremembami je tudi nova opredelitev posredniških storitev. Najpomembnejše razlike med novo in trenutno veljavno različico SKD so povzete v dokumentu Razlike med SKD 2008 in SKD 2025. Spremembe, ki jih prinaša revidirana različica, bodo zahtevale prilagoditev uporabe SKD kot obveznega nacionalnega standarda za določanje dejavnosti ter razvrščanje poslovnih subjektov in njihovih delov, namenjeno uporabi v uradnih in drugih administrativnih zbirkah podatkov ter uporabi za statistične in analitične namene v državi in na mednarodni ravni. Kako pretvorimo šifro dejavnosti SKD 2008 v SKD 2025? Povezave med različnimi klasifikacijami in različicami iste klasifikacije se izkazujejo s povezovalnimi tabelami (angl. correspondence tables) oz. t. i. pretvorniki. Povezave med trenutno veljavno in novo različico SKD, ki lahko pomagajo oceniti učinek sprememb zaradi uvedbe nove različice, so opisane v pretvorniku iz SKD 2008 v SKD 2025, ki je na voljo v zbirki klasifikacij in nomenklatur za administrativne zbirke podatkov in izvajanje državne statistike Klasje. Vir: SURS: Nova različica evropske in nacionalne statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti
Odkup lastnega poslovnega deleža
Odkup lastnih poslovnih deležev predstavlja pravni posel med družbo in njenim družbenikom, ki družbi proda svoj poslovni delež v tej družbi, le-ta pa mu plača dogovorjeno kupnino. Družba postane lastnica svojega poslovnega deleža. Kupnina je družbeniku izplačana iz dobička družbe. Takšni posli so sicer po statusni zakonodaji dopustni, vendar morajo temeljiti na razumnih poslovnih razlogih. Nabor objektivnih okoliščin pa lahko kaže, da je bil ta pravni posel del širšega, vsebinsko praznega pravnega konstrukta (umetne sheme), namenjenega nedovoljenemu davčnemu izogibanju. V takšnem primeru gre za neupravičeno izogibanje izpolnitvi davčne obveznosti, ki v praksi predstavlja dohodek podoben dividendam in se tako tudi obdavči skladno s četrtim odstavkom 74. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Finančna uprava je v preteklosti že opozarjala na zlorabe pri odkupu lastnih poslovnih deležev družb. Zaradi ugotovljenih zlorab odkupa lastnih poslovnih deležev je zakonodajalec leta 2020 uvedel neposredno obdavčitev takšnih poslov, v skladu z ZDoh-2. V letu 2022 je bil odkup lastnih deležev zaradi začasne spremembe zakonodaje (novela ZDoh-2Z) brez neposredne obdavčitve, kar so nekateri zavezanci oziroma njihovi davčni svetovalci napačno razlagali kot priložnost za izplačilo dobička brez davčnih obveznosti. Takšna ureditev je povzročila številčne primere izplačil dobička. V letu 2022 je bilo tako skupaj izvedenih 726 odkupov lastnih poslovnih deležev, družbenikom pa je bilo na tak način izplačanih 535 milijonov evrov dobička. V primerih, kjer ni bilo razumnih poslovnih ciljev izven davčnega prava za odkupe lastnih deležev, bi morali biti ti dohodki obdavčeni kot dividende po 25 odstotni stopnji. Najpogosteje so tovrstne sheme uporabili družbeniki, ki so imeli deleže v družbah dlje kot 15 let, kar pomeni, da od dobička iz kapitala niso plačali davka, hkrati pa so se izognili obdavčitvi dohodkov, podobnim dividendam. Gre za skrbno oblikovano shemo, po kateri so si družbeniki neobdavčeno izplačali dobiček družbe, kar je v nasprotju z namenom zakonodaje, saj se delitev dobička družbe družbenikom po davčni zakonodaji obdavči kot dividenda. Da gre lahko v primerih odkupa lastnih deležev za skrbno oblikovane sheme davčnega izogibanja, je na podlagi revizije, ki jo je vložila Finančna uprava, pritrdilo Vrhovno sodišče RS v sklepu X Ips 4/2024, z dne 18. septembra 2024 (dokument je objavljen spodaj). Sodišče poudari, da je odkup lastnega deleža lahko dogovorjen med strankama in realiziran, objektivne okoliščine pa lahko pokažejo, da gre za vsebinsko prazen pravni konstrukt, katerega edini ali glavni cilj je izognitev plačilu davka na dividende. Finančna uprava že izvaja nadzore pri tako realiziranih odkupih lastnih poslovnih deležev in bo v primeru ugotovljenega izogibanja namenu davčnih predpisov ustrezno ukrepala. Družbe, ki so odkupile lastni delež, katerega edini ali glavni namen je bil izplačilo dobička in izognitev plačilu davka od dohodka na dividende, lahko do uvedbe davčnega inšpekcijskega nadzora vložijo davčni obračun na podlagi samoprijave, plačajo obveznost skupaj z 3% obrestmi ter se s tem izognejo odgovornosti za prekršek.
Neutemeljenost znižanja plačila za poslovno uspešnost zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni
Vrhovno sodišče RS je v delovnem sporu prvič vsebinsko odločalo o vprašanju plačila za poslovno uspešnost oziroma božičnice, pri tem pa presodilo, da znižanje plačila za poslovno uspešnost zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni ni bilo utemeljeno. Kot so danes sporočili z vrhovnega sodišča, so odločali o zadevi, v kateri je tožnica od nekdanjega delodajalca zahtevala razliko plačila za poslovno uspešnost za leti 2020 in 2021. Delodajalec pri tovrstnih izplačilih ni upošteval obdobij, ko je bila tožnica odsotna z dela zaradi bolezni, tako da ji je izplačal zmanjšane zneske poslovne uspešnosti, in sicer ob upoštevanju obdobja njene bolniške odsotnosti v posameznem letu. Slednje je izhajalo tudi iz kriterijev za plačilo poslovne uspešnosti v podjetniški kolektivni pogodbi. Vrhovno sodišče je v tem primeru med drugim opozorilo na posebno naravo plačila za poslovno uspešnost kot ene od zakonskih možnosti nagrajevanja delavcev. V nasprotju z delovno uspešnostjo, ki se določa glede na gospodarnost, kakovost in obseg opravljenega dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, je plačilo za poslovno uspešnost vezano na uspešnost poslovanja družbe kot celote. Slednja je sicer odvisna od številnih drugih dejavnikov, ne le od kakovosti ali celo zgolj obsega opravljenega dela delavcev. “Plačilo z naslova poslovne uspešnosti tako predstavlja sistem kolektivnega nagrajevanja praviloma vseh delavcev pri delodajalcu, in ne individualnega prispevka delavca k uspešnosti poslovanja družbe,” so zapisali na sodišču. V tej luči so presodili, da znižanje plačila z naslova poslovne uspešnosti zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni ni bilo utemeljeno. Čeprav zakon o delovnih razmerjih delodajalcu ne nalaga niti obveznosti plačila za poslovno uspešnost niti minimalnega zneska tega plačila, je sodišče poudarilo, da delodajalca zavezuje prepoved diskriminacije iz tega zakona. V skladu z zakonsko določbo mora delodajalec pri plačilu za poslovno uspešnost delavcem zagotoviti enako obravnavo ne glede na osebne okoliščine, med katere sodi tudi zdravstveno stanje delavca. “Ni nedopustno, da se pri določitvi kriterijev za priznanje in višino plačila za poslovno uspešnost upošteva število dni prisotnosti na delu, vendar pa uporaba tega kriterija ne sme biti diskriminatorna,” so poudarili na sodišču. V obravnavanem primeru so bili po navedbah sodišča izpolnjeni vsi trije pogoji za ugotovitev diskriminacije: “Tožnica je bila pri odmeri plačila za poslovno uspešnost obravnavana manj ugodno, razlog za to je bil povezan z osebno okoliščino na njeni strani, to je z njenim zdravstvenim stanjem, pri tem pa so bili tožnica in delavci, ki so prejeli višje plačilo za poslovno uspešnost, v primerljivi situaciji.” Na to problematiko je večkrat opozoril tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, ki je tako danes pozdravil odločitev vrhovnega sodišča. “Tudi vrhovni sodniki so poudarili, da odsotnost z dela zaradi katere izmed osebnih okoliščin zaposlenih, kot so zdravstveno stanje, invalidnost, nosečnost in starševstvo, ne sme biti razlog za to, da bi zaposleni prejeli nižjo božičnico,” je med drugim zapisal. Odločitev je po njegovih navedbah izjemno pomembna in prelomna. “Vsem sodiščem, inšpektoratu in zagovorniku daje jasno sodno prakso, jasna navodila, kako odločati v podobnih primerih. Podjetjem pa, kako ravnati, ko se odločijo dobiček deliti z delavci,” je dejal. Zagovornik je to argumentacijo uporabil tudi v drugih primerih ugotavljanja diskriminacije pri izplačilu božičnice. Doslej jo je ugotovil v 17 zadevah, v obravnavi jih ima še osem. Medtem je na upravnem sodišču v obravnavi pet primerov, v katerih tožniki nasprotujejo njegovim odločbam glede diskriminacije pri izplačilu božičnice, je navedel. Vir: https://www.tax-fin-lex.si/Home/Novica/30820