Zadovoljstvo zaposlenih je eden ključnih pogojev za doseganje ciljev in poslovne uspešnosti sodobnih podjetij. Za zaposlenega pa je zelo pomembno, da ob izrednih dogodkih, ob smrti bližnjih, bolezni in naravnih nesrečah, lahko računa na pomoč delodajalca. Delodajalec mu takrat lahko nudi moralno podporo, lahko pa tudi denarno podporo v obliki solidarnostne pomoči. Od solidarnostne pomoči ni potrebno obračunati dohodnine in prispevkov za socialno varnost, če znaša: v primeru smrti zaposlenega ali njegovega družinskega člana do 3.443 eur, pri čemer se za družinske člane štejejo zakonec, tudi zunajzakonski partner, ter otroci in posvojenci, ki jih mora delavec preživljati in jih tudi dejansko preživlja, v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni zaposlenega ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene zaposlenega, do 1.252 eur. Ob izplačilu je zelo pomembno, da ima delodajalec ustrezno dokumentacijo, ki potrjuje, da so pogoji za neobdavčitev s prispevki in dohodnino izpolnjeni. Če je razlog za izplačilo slab gmotni položaj delavca, se znesek pomoči v celoti obdavči s prispevki in dohodnino.

Delodajalec lahko zaposlenemu plača avans za plačo. Vendar pa mora delodajalec vedeti, da se za davčne namene navedeno izplačilo šteje kot izplačilo plače, od katerega mora na dan izplačila obračunati in plačati akontacijo dohodnine ter prispevke za socialno varnost. Ob izplačilu avansa mora delodajalec preko sistema eDavki predložiti obračun davčnega odtegljaja (REK obrazec), prav tako pa mora zaposlenemu izdati pisni obračun, kot ga določa Zakon o delovnih razmerjih.

Za opravljanje dejavnosti v stanovanju ni potrebno posebno dovoljenje občine. Pogoje za opravljanje dejavnosti v stanovanju predpisuje Stanovanjski zakon, ki določa: dejavnost mora biti takšna, da se lahko opravlja v delu stanovanja (torej ohranja stanovanje kot prostor svojo funkcijo), pri uporabi stanovanja za opravljanje dejavnosti ne sme iti za spremembo namembnosti stanovanja skladno s predpisi o graditvi objektov in ne za spremembo rabe. da dejavnost ne sme motiti stanovalcev pri mirni rabi stanovanj in ne povzroča čezmerne obremenitve skupnih delov večstanovanjske stavbe, da mora etažni lastnik za opravljanje dejavnosti v delu stanovanja pridobiti soglasja lastnikov, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev, vključujoč soglasja lastnikov vseh posameznih delov, katerih zidovi ali stropi mejijo z njegovo stanovanjsko enoto. da se mora na začetku opravljanja dejavnosti o tem obvestiti upravnika. da pravica do opravljanja dejavnost ne preide na pravnega naslednika v primeru prenosa etažne lastnine. Te določbe veljajo tudi za najemnika, ki pa mora pridobiti še dovoljenje lastnika oziroma najemodajalca. Če se opravlja dejavnost v nasprotju z navedenimi pogoji, lahko stanovanjski inšpektor prepove delo.

Predpisana obrestna mera zamudnih obresti za obdobje od 1. julija do 31. decembra 2015 ostaja 8,05 %. Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti je v 2. členu Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti določena kot vodilna obrestna mera Evropske centralne banke, povečana za 8 odstotnih točk.

Firma je ime, s katerim družba posluje. Družba mora pri svojem poslovanju uporabljati firmo ali skrajšano firmo v obliki, kot je vpisana v sodni register. Z naslednjim letom bo mogoče odpreti podjetja, ki bodo v svojem imenu vsebovala črke X, Y, W, Q. Spremembo prinaša predlog Zakona o gospodarskih družbah, ki je trenutno v redni obravnavi v državnem zboru. To pa ne pomeni, da bodo lahko vse firme vsebovale tuje črke. Tuje črke bodo lahko vsebovale samo firme podjetij, če bodo te črke vsebovane v firmi lastnikov, imenu ali priimku družbenikov ali registrirane znamke.

Pri obdavčitvi daril, ki jih prejme fizična oseba, je ključnega pomena, kdo je darovalec in kdo prejemnik darila, pomembno vlogo pa ima tudi vrednost darila. Prejemnik darila mora v določenih primerih plačati dohodnino, v določenih primerih pa davek na dediščine in darila. Kdaj se plača dohodnina? Če darilo prejme oseba od pravne osebe (podjetja, samostojnega podjetnika, zavoda,..), ki ni njen delodajalec in vrednost darila presega 42 EUR, se takšno darilo obdavči z dohodnino. Darovalec izračuna in plača akontacijo dohodnine v višini 25% od vrednosti darila. Oseba, ki prejme darilo, mu mora zato predložiti svojo davčno številko. Če tega ne stori, se ji darila ne sme dati.  Darila, ki jih da delodajalec svojim zaposlenim ali njegovemu družinskemu članu, se štejejo kot boniteta, ki je obdavčena z dohodnino skupaj s plačo. Izjema so darila do vrednosti 13 EUR ob pogoju, da ne gre za redna ali pogosta darila.  Če delodajalec podari otroku zaposlenega darilo v mesecu decembru, se vrednost darila ne všteva v boniteto, če njegova vrednost ne presega 42 EUR. Navedeno velja za darilo otroku do 15. let starosti. Samo če so izpolnjeni vsi trije pogoji (december, do 42 EUR, 15 let), darilo ni obdavčeno, v nasprotnem primeru pa je.  Kdaj se plača davek na dediščine in darila? Če oseba prejme darilo od druge osebe in gre za premično premoženje, se takšno darilo obdavči, če presega 5.000 EUR. Darila prejeta od istega darovalca v 12 mesecih, se seštevajo. Če darilo presega naveden znesek ali če gre za nepremičnino, mora prejemnik darila najpozneje v 15. dneh na FURS poslati obrazec »Napoved za odmero davka od prejetega darila«. FURS odmeri davek z odločbo v 30 dneh od prejema napovedi. Davčne stopnje so različne glede na dedne redove. Davka na prejeto darilo ne plača otrok, posvojenec, zakonec ali zunajzakonski partner darovalca, zet, snaha. V omenjenih primerih davka ni, je pa napoved vseeno treba vložiti.

Osebe, ki ste prejele informativne izračune dohodnine v začetku junija, imate samo še  danes čas, da vložite ugovor. Ugovor vložite v primeru, če podatki v informativnem izračunu niso pravilni oziroma so pomanjkljivi ali pa je davčna obveznost prenizko ali previsoko ugotovljena. Obrazec ugovora je dostopen na vseh finančnih uradih in na spletni strani Finančne uprave RS. Ugovor je mogoče oddati tudi preko eDavkov. Na podlagi ugovora bo izdana dohodninska odločba. Če pa se z informativnim izračunom strinjate, vam ni potrebno storiti ničesar. Informativni izračun bo v 30 dneh od odpreme samodejno postal odločba. Rok za doplačilo premalo plačane dohodnine je 29.7., preveč plačana dohodnina pa bo nakazana 27.7.

Zakon o dohodnini izračun akontacije dohodnine pri izplačilu plače določa v 127. členu Zakona o dohodnini. FURS poudarja, da mora plačnik davka ob izplačilu upoštevati zakonska določila glede izračuna in plačila akontacije dohodnine in se ne more sam odločiti po kakšni stopnji bo izračunal akontacijo dohodnine. Prav tako pa veljavna zakonodaja prejemniku dohodka (zaposlencu) ne omogoča, da sam izbere, po kakšni stopnji se od izplačanega dohodka izračuna akontacija dohodnine. Prejemnik dohodka se lahko sam odloči le o tem, ali se mu pri izračunu akontacije dohodnine ne upošteva povečana splošna olajšava ter če se mu upošteva olajšava za vzdrževanega družinskega člana, o čemer obvesti delodajalca.

Vsak zavezanec za dohodnino lahko del svoje odmerjene dohodnine (do 0,5%) nameni za donacije organizacijam, ki delujejo s splošno koristnim namenom. Če se odločite za takšen način doniranja, ne boste v ničemer finančno prikrajšani. Donacija namreč ne vpliva na višino vračila ali doplačila dohodnine zavezanca. Kako doniraš? V ta namen moraš izpolniti poseben obrazec »Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije« (najdeš ga na naslednji povezavi Zahtevek za donacije in ga poslati na svoj pristojen finančni urad«. Zahteva se bo upoštevala za tisto odmerno leto, v katerem je bila poslana. To pomeni: zahteva, ki se pošlje v letu 2015, se bo upoštevala pri odmeri dohodnine za leto 2015. Enkrat že vložena zahteva velja za nedoločen čas. Oseba vloži novo zahtevo le, ko želi donacijo nameniti komu drugemu. Komu lahko doniraš? Zavezanec lahko nameni donacijo enemu ali največ petim organizacijam, ki so objavljene na posebnem seznamu, ki je objavljen na spletni strani FURS. Na seznamu je objavljenih več kot 5.000 upravičencev, med katerimi so humanitarne organizacije, zdravstvene, kulturne, športne organizacije in tudi organizacije s področja zaščite in reševanja. Če se donacija nameni enemu upravičencu, se mu lahko dodeli največ 0,5% od odmerjene dohodnine, če pa se razdeli med pet upravičencev, pa vsakemu pripada 0,1%. Seznam upravičencev najdete na naslednji povezavi: Seznam upravičencev.

Finančna uprava RS napoveduje, da bo v prihodnjih mesecih izvajala dodatne aktivnosti nadzora pri delodajalcih, ki za svoje zaposlene ne oddajajo obračunov prispevkov za socialno varnost. Preverjali bodo, ali delodajalci, ki kljub pozivu za predložitev obračunov prispevkov teh niso oddali, dejansko tudi niso izplačali plač. Delodajalci bodo ponovno pozvani k predložitvi obračunov prispevkov oziroma k predložitvi izjave o neizplačevanju plač z obrazložitvijo. V postopek nadzora bo FURS vključila tudi zaposlene, ki bodo v primerih suma izplačila plač brez obračuna prispevkov po pošti prejeli vprašalnik o dohodkih, ki jih prejemajo pri delodajalcu. Zaposlene tudi pozivajo, da v primeru suma nepravilnosti pri svojem delodajalcu, prepoznane nepravilnosti prijavijo. Nesodelovanje v postopkih nadzora bo FURS sankcionirala. Predvidene globe za neoddajo obračunov so od 800 EUR do 30.000 EUR za delodajalca in od 600 EUR do 4.000 EUR za odgovorno osebo. Predvidene globe za nepredložitev podatkov, pojasnil, izjav v postopkih nadzora so od 1.000 EUR do 16.000 EUR za delodajalca ter od 850 EUR do 2.200 EUR za odgovorno osebo. Če bo v postopkih nadzora ugotovljeno, da so zaposleni prejeli neto izplačilo, prispevki pa niso bili obračunani in plačani, bo FURS zoper te delodajalce uvedla prekrškovne postopke in jih hkrati naložila predložitev obračunov prispevkov in plačilo le-teh. Če pa bo v postopkih nadzora ugotovljeno, da plače dejansko niso bile izplačane, pa bo informacije o neizplačilu posredovala Inšpektoratu RS za delo, ki je pristojen za ukrepanje zoper delodajalce, ki s tem, ko ne izplačujejo plače svojim zaposlenim, kršijo Zakon o delovnih razmerjih.