Izplačevalec avtorskega honorarja, podjemne pogodbe, prokure in ostalih dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja mora pred izplačilom obvezno preveriti, ali je prejemnik dohodka vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na drugi pravni podlagi (npr. če je zaposlen, opravlja dejavnost ali je zavarovan kot družbenik- poslovodja) oziroma če je upokojenec.  Davčni predpisi ne določajo načina preverbe, vendar pa izplačevalec brez te preverbe ne more zagotoviti, da je pravilno  obračunal davčno obveznost. Če prejemnik dohodka ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na drugi pravni podlagi oziroma če ni upokojenec, ZPIZ prejemnika dohodka vključi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi opravljenega dela, izplačevalec pa od izplačanega dohodka obračuna dodaten prispevek po stopnji 15,5 %. Če je prejemnik dohodka vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na drugi pravni podlagi oziroma če je upokojenec, tega prispevka ni potrebno plačati.  Izplačevalec mora prispevek obračunati, če prejemnik dohodka ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje bodisi v času izplačila dohodka bodisi v času opravljanja dela.  Navedeni prispevek gre v breme prejemnika dohodka, kar pomeni, da znižuje znesek, ki ga prejemnik dohodka prejme. Kaj morate torej storiti, da boste pravilno obračunali avtorski honorar, podjemno pogodbo, prokuro ali ostale dohodke iz drugega pogodbenega razmerja?  Pred izplačilom morate obvezno od prejemnika dohodka pridobiti pisno izjavo oziroma ustrezne podatke o vključenosti v zavarovanje. FURS pojasnjuje, da vam mora podatke o zavarovanju zagotoviti prejemnik dohodka. Prejemnik dohodka vam mora neposredno pred izplačilo podati pisno izjavo in tako posredovati ustrezne podatke, na podlagi katerih boste pravilno obračunali dohodek. Navedena izjava, ki jo najdete tudi na spletni strani ZPIZ-a, je priložena Informacijam. Status upokojenca vam oseba lahko izkaže s kartico upokojenca. Za namene dokazovanja o vključenosti v obvezno zavarovanje pa lahko prejemnik dohodka pridobi tudi izpis obdobij zavarovanja pri ZPIZ ali pa vas pooblasti, da te podatke pridobite zanj.    

AJPES je 03.05.2016 javno objavil letna poročila za leto 2015. Do tega dne je bilo za poslovno leto 2015 javno objavljenih: 64.089 letnih poročil gospodarskih družb (od tega 135 revidiranih letnih poročil in 15 konsolidiranih letnih poročil), 62.222 letnih poročil samostojnih podjetnikov, 2.964 letnih poročil pravnih oseb javnega prava, 22.953 letnih poročil društev (od tega 14 revidiranih letnih poročil) in 83 letnih poročil nepridobitnih organizacij – političnih strank AJPES omogoča brezplačen vpogled v letna poročila na svoji spletni strani, preko aplikacije JOLP. Vpogled je omogočen za zadnja tri leta, izpise letnih poročil za prejšnja leta pa se lahko pridobi v izpostavah AJPES.    

Letos bodo pravne osebe (gospodarske družbe, s.p.,…) dobile odločbe o odmeri NUSZ in odločbe o odmeri davka na vodna plovila preko sistema eDavki. Finančna uprava RS je začela preko portala eDavki pošiljati odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za pravne osebe. Od 9. maja 2016 dalje pa bo začela preko portala eDavki pošiljati tudi odločbe o odmeri davka na vodna plovila za pravne osebe. Ker zunanji pooblaščenci (npr. računovodski servisi) zaenkrat nimamo možnosti prevzemanja elektronskih dokumentov za osebno vročitev, Vas naprošamo, da sami prevzamete odločbe preko edavkov. Odločbe lahko prevzamejo zaposleni pri prejemniku, ki imajo digitalno potrdilo in urejena pooblastila za delo s storitvami eVročanja. eVročitev šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik v portalu eDavki prevzame dokument z elektronskim podpisom vročilnice. Če ga ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.

Delodajalec mora delavcem vsako leto izplačati regres za letni dopust. Regres mora izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta, izjemoma pa do 1. novembra. Minimalna višina regresa je zakonsko določena in znaša 790,73 eur. Ob izplačilu regresa se plača dohodnina. Če pa regres presega 1.101,95 eur, se od presežka plačajo vsi prispevki za socialno varnost. VIŠINA REGRESA Minimalna višina regresa je zakonsko določena in sicer najmanj v višini minimalne plače. Za leto 2016 znaša minimalni znesek regresa 790,73 EUR. Zakon o delovnih razmerjih določa minimum pravic, tako da kolektivna pogodba lahko določa višji znesek regresa, do katerega je upravičen delavec. Do sorazmernega dela regresa je delavec upravičen, če je zaposlen s krajšim delovnim časom ali če sklene pogodbo o zaposlitvi med koledarskim letom. Izjema od navedenega pravila so primeri, ko delavec dela krajši delovni čas po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali predpisih o starševskem dopustu. V navedenih primerih mu pripada celotni regres. V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih je izplačilo regresa za letni dopust v primeru, da je delavec pri de­lodajalcu zaposlen manj kot leto dni, soraz­merno času zaposlitve pri delodajalcu v tem koledarskem letu. Za vsak mesec zaposlitve je upravičen do ene dvanajstine zneska re­gresa za letni dopust. Delodajalci, ki imajo v svojih aktih prepisan člen starega Zakona o delovnih razmerjih, ki je veljal pred 12. aprilom 2013 in z vidika delavca ugodneje določa pravico do sorazmernosti letnega dopusta in posledično regresa za le­tni dopust, pa bodo novo pravilo sorazmernosti lahko uveljavili šele, ko bodo svoje določbe prila­godili novi vsebini zakona. ROK IZPLAČILA REGRESA Regres mora delodajalec izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Izjemoma se lahko izplača najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti in če ima delodajalec resne likvidnostne težave. OBDAVČITEV IZPLAČILA REGRESA Regres se šteje med dohodke iz delovnega razmerja in je obdavčen z dohodnino, ki se izračuna in odtegne ob izplačilu. Akontacija dohodnine se obračuna po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. V primeru, da delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega, se akontacija dohodnine izračuna po stopnji 25 %. PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST Če regres presega 70 odstotkov povprečne plače predpreteklega meseca je potrebno obračunati tudi prispevke za socialno varnost. Prispevki se obračunavajo in plačujejo od dela regresa, ki presega 70 odstotkov povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji. Trenutno znaša 70% povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Sloveniji 1.101,95 eur. Regres je v celoti davčno priznan strošek.

Prejemate ali dajete posojila povezanim osebam? Veste po kateri obrestni meri morate obračunavati obresti? Podjetja nemalokrat likvidnostne težave premagujejo tako, da sredstva dobijo od povezanih oseb – lastnikov, direktorjev ali njihovih družinskih članov. Pri tem pa morajo biti posebej pozorna na to, po kakšni obrestni meri obračunavajo obresti. V kolikor so obresti za dana posojila prenizke, ali obresti za prejeta posojila previsoke, boste morali povečevati obdavčljive prihodke oz. zmanjševati davčno priznane odhodke. Pri posojilih med povezanimi osebami je potrebno upoštevati obrestno mero, ki je določena s Pravilnikom o priznani obrestni meri. Ta je sestavljena iz: variabilnega dela (mesečno se spreminja, objavljen je na spletni strani FURS) ter pribitka na ročnost in pribitka na kreditno oceno. Pribitek na ročnost, za katerega povečamo variabilni del obrestne mere, je odvisen od ročnosti zadolžitve in znaša: do vključno 1 leta – 0 bazičnih točk oz. 0,00%, do vključno 5 let – 3 bazične točke oz. 0,03%, do vključno 10 let – 5 bazičnih točk oz. 0,05%, nad 10 let – 6 bazičnih točk oz. 0,06%. Poleg pribitka za ročnost se variabilni del obrestne mere poveča še za pribitek na kreditno oceno posojilojemalca (kreditne ocene, ki so objavljene po metodologiji podjetja »Standard & Poor’s«). V Sloveniji in tudi v večini evropskih držav podjetja nimajo kreditne ocene po omenjenem standardu, zato upoštevamo pribitek: za podjetja brez kreditne ocene – 100 bazičnih točk oz. 1,00%, za fizične osebe – 75 bazičnih točk oz. 0,75%. Če je variabilni del priznane obrestne mere aprila 2010 znašal 1,216%, pa je le ta aprila 2016 negativen in znaša -0,002%. Tako je priznana obrestna mera za 10 letno posojilo, ki ga je Janez (lastnik) dal svojemu podjetju aprila 2010, znašala 2,266% (1,216% + 0,05% + 1,00%). Priznana obrestna mera za 10 letno posojilo, ki ga je Tone (lastnik) dal svojemu podjetju aprila 2016, pa znaša 1,048% (-0,002 + 0,05% + 1,00%). Po pojasnilu FURS-a, se negativna vrednost variabilnega dela priznane obrestne mere upošteva v izračunu. Pri tem pa velja omejitev, da skupna priznana obrestna mera ne more biti negativna.

Na spletni strani Ministrstva za finance je objavljen predlog sprememb Pravilnika o izvajanju Zakona o DDV, ki določa, da društvom pod določenimi pogoji ne bo več potrebno izdajati računov. To pa seveda pomeni, da jim ne bo več treba davčno potrjevati računov. Društvom ne bo potreba izdajati računov, če bodo kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: cilj društva ni doseganje dobička, če pa dobiček vseeno doseže, ga ne sme razdeliti, temveč ga mora nameniti za nadaljnje opravljanje ali izboljšanje storitev, društvo upravljajo in vodijo večinoma prostovoljci, ki sami ali preko drugih oseb niso posredno ali neposredno udeleženi v rezultatih teh dejavnosti društvo zaračunava cene, ki jih odobrijo pristojni organi ali cene, ki niso višje od takšnih odobrenih cen. Za storitve, za katere ni potrebna odobritev cen, pa zaračunavajo cene, ki so nižje, kot jih za podobne storitve zaračunavajo davčni zavezanci, ki obračunavajo DDV. Izjema od obveznosti izdajanja računov velja, če gre za dobave blaga in storitev, ki so opravljene le fizičnim osebam, da  gre za priložnostne dobave in da vrednost teh dobav v tekočem koledarskem letu ne preseže oziroma ni verjetno, da bo preseglo 5.000 EUR. Dobave so opravljene priložnostno, če se opravijo nekajkrat (npr., dvakrat, trikrat letno).  Priložnostno pa niso opravljene v primerih, ko se določene storitve opravljajo po vnaprej določenem programu (npr. vsak mesec, nekaj dni v mesecu, vsak določen dan v tednu ali pogosto v času sezone, ipd). Društvom ne bo potrebno izdajati računov, če bodo izpolnjeni zgornji pogoji in bodo opravljali priložnostne dobave svojim članom kot povračilo za članarino kot tudi če bodo opravljali priložnostne dobave v primerih, ko se ne pobira članarina. Kot primer zakonodajalec navaja izlet, ki ga organizira društvo za upokojence  in ga v celoti ali delno financira član društva.

Vsak davčni zavezanec lahko na spletni strani FURS preveri, ali mu je davčna uprava že poslala informativni izračun dohodnine. Na spletni strani FURS-a je na vstopni točki rubrika »Preverite ali je vaš informativni izračun dohodnine za leto 2015 odpremljen«, kjer vnesete svojo davčno številko. Na podlagi tega podatka vam bi program javil ali je bil vaš informativni izračun že sestavljen ali ne.

Novo računovodsko leto se je začelo zelo sladko… Hvala ga.Sanja Mo-gy d.o.o. za sladko presenečenje!

Prečudovito darilo stranke za uspešno zaključeno računovodsko leto 2015.  Hvala Triglifu d.o.o. za takšno pozornost. Polepšali ste nam dan.                               

Z aprilom so se povečali pavšalni prispevki za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanski s.p.). Povečal se je le prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in sicer iz 32,20 eur na 32,43 eur. Višji prispevki se prvič plačajo maja za mesec april. Prispevki znašajo: