Nekateri ste že opazili, da sta se z mesecem julijem na našem trgu začeli pojavljati dve novi banki – KBS Banka in Addiko Bank. V nobenem izmed primerov ne gre za nove banke, temveč za preimenovanje oziroma prestrukturiranje že obstoječih bank. Raiffeisen banka je junija dobila novega lastnika – sklade, ki jih upravljajo podružnice družb Apollo in EBRD ter novo ime – KBS banka d.d.. Pod imenom Addiko Bank pa od julija najprej posluje Hypo Banka. Obe banki imata novo podobo, za komitente pa se pogoji in pogodbe ne bodo spreminjale, spremenili pa se bodo elektronski naslovi in spletna mesta.

Samostojni podjetnik vsak mesec od zavarovalne osnove, ki je odvisna od doseženega dobička v preteklem letu, plača prispevke za socialno varnost. Če samostojni podjetnik lahko opravlja svoje delo, navadno plačilo prispevkov ni problem. Kaj pa če podjetnik zboli ali se poškoduje in ne more opravljati svojega dela? Kdo takrat plača prispevke? V primeru bolniške odsotnosti je samostojni podjetnik upravičen do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela, prispevke za socialno varnost pa mu v tem času krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kdaj lahko samostojni podjetnik uveljavlja nadomestilo? Nadomestilo plače za začasno zadržanost od dela lahko samostojni podjetnik uveljavlja: – v primeru bolezni ali poškodbe (od 31. delovnega dne) – v primeru nege ožjega družinskega člana (od 1. delovnega dne) Za razliko od zavezancev, ki so v delovnem razmerju, samostojni podjetniki niso upravičeni do nadomestila: – v primeru darovanja krvi, – za začasno zadržanost od dela po prenehanju statusa samostojnega zavezanca. Kakšen je postopek za uveljavljanje nadomestila? Nadomestila se izplačujejo brez pisnih zahtevkov ali vlog. Za izplačilo je potrebno FURSu posredovati bolniški listi (BOL). FURS celotno dokumentacijo posreduje na ZZZS. ZZZS opravi obračun nadomestila, ki ga samostojnemu zavezancu izplača v roku 15 dni od prejema dokumentacije. Za samostojne podjetnike velja, da se njim ter njihovim družinskim članom (razen otrokom) v času, ko nimajo poravnanih obveznosti iz naslova prispevkov, med drugim zadrži tudi njihove pravice do nadomestila plače, ki se izplačuje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Samostojni podjetnik lahko uveljavi pravico do nadomestila plače potem, ko poravna prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje. Kakšno (kako visoko) je nadomestilo in od česa je odvisna njegova višina? Višina nadomestila je odvisna od osnove, od katere samostojni podjetnik plačuje prispevke. Upošteva se povprečna mesečna osnova od katere se plačujejo prispevki v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala nezmožnost za delo. Nadomestilo znaša od 70% do 100% prej omenjene osnove (odstotek je odvisen od razloga zadržanosti). Tako znaša nadomestilo za primer bolezni od 31. delovnega dneva do 90. koledarskega dneva 80%, pri zadržanosti več kot 90. koledarskih dni pa 90%. Nadomestilo ne more biti nižje od zajamčene plače in ne višje od osnove, po kateri je v času bolniške odsotnosti samostojni podjetnik zavarovan. Samostojni podjetnik je v primeru bolniške odsotnosti, prvih 30 delovnih dni, obvezen plačevati prispevke za socialno varnost (ne glede na to, da takrat ne more opravljati svojega dela in nima prihodkov). Po preteku 30 delovnih dni, pa mu prispevke za socialno varnost krije Zavod za zdravstveno zavarovanje, upravičen pa je tudi do nadomestila za socialno varnost (ne glede na to, da takrat ne more opravljati svojega dela in nima prihodkov). Po preteku 30 delovnih dni, pa mu prispevke za socialno varnost krije Zavod za zdravstveno zavarovanje, upravičen pa je tudi do nadomestila.

Pri nekaterih dobavah, ki so sicer oproščene plačila DDV, imajo davčni zavezanci možnost, da se s svojim kupcem dogovorijo, da bodo od te transakcije obračunali DDV. Primeri teh dobav so: najem nepremičnin, dobava ›starih‹ objektov ali delov objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni (to so objekti, ki so vseljeni ali v uporabi najmanj dve leti), dobava zemljišč, ki niso stavbna zemljišča. Da se lahko od teh transakcij vseeno obračuna DDV, morata oba davčna zavezanca (dobavitelj in kupec) pred opravljeno dobavo predložiti vsak svojo izjavo o obračunavanju DDV. Izjavo morata predložiti v elektronski obliki preko portala eDavki. Na eDavkih je bilo do sedaj možno predložiti izjavo najkasneje na datum opravljene dobave. Če izjava ni bila oddana ali ni bila oddana pravočasno, se ob dobavi ni smel obračunati DDV. Z julijem je prišlo do spremembe Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost. Po novem se bo štelo, da je izjava predložena pravočasno, če bo predložena do zadnjega delovnega dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je nastala dobava. Tako bo v drugi polovici julija omogočena oddaja izjave tudi za tiste dobave, ko je dobava blaga ali storitve nastala po 1. juliju 2016, saj se jo po spremembi pravilnika lahko predloži do konca obdobja za predložitev obračuna DDV za julij , torej do 31.8.2016. Ob vsaki tovrstni dobavi tudi predlagamo, da se z nasprotno stranko dogovorite, da vam pošlje oddano izjavo izpisano iz eDavkov. Tako boste imeli dokazilo, da so tudi oni izjavo predložili.

S 1.7.2016 se za uvoznike blaga v Sloveniji spreminja način obračuna uvoznega DDV. Če ste uvoznik blaga iz držav izven Evropske unije, preverite kako bo sprememba vplivala na vaše poslovanje. Trenutno se DDV ob uvozu pobira kot uvozna dajatev. Uvozne dajatve in DDV ob uvozu obračuna carinski organ, odbitek DDV pa lahko uveljavi uvoznik šele preko obračuna DDV. Uvoznik zaradi tega »zalaga« uvozni DDV za 5 dni pa tudi do 45 dni, odvisno od tega, kdaj je predložil obračun DDV ter kdaj je prejel carinsko deklaracijo. Da bi poenostavili obračunavanje in plačevanje DDV pri uvozu in s tem tudi olajšali finančno breme uvoznikov, se uvaja poenostavitev postopka obračuna in plačila DDV pri uvozu. Uvozniki ne bodo več plačevali DDV ob uvozu blaga, temveč bodo uvozni DDV obračunali preko obračuna DDV (podobno kot velja za pridobitve blaga iz druge države članice). Uvoznik bo uvozni DDV obračunal in hkrati uveljavljali odbitek DDV v istem obračunu DDV. Ker se bo DDV obračunal in odbijal v istem obračunu DDV, uvoznikom ne bo več potrebno financirati uvoznega DDV. Prejemniki blaga, ki nimajo sedeža v Sloveniji, bodo lahko poenostavitev uporabljali le, če bodo imeli v Sloveniji davčnega zastopnika, ki bo solidarno odgovoren za plačilo DDV od uvoza. Če pa bo blago uvažal mali davčni zavezanec, tuji davčni zavezanec, ki ni identificiran za DDV v Sloveniji, ali pa fizična oseba, pa se bo DDV ob uvozu blaga še vedno plačeval tako kot do sedaj.

Dajalec kadrovske štipendije lahko izplača neobdavčeno dijaku oziroma študentu  štipendijo v višini minimalne plače, ki trenutno znaša 790,73 eur.  Kot del štipendije se štejejo tudi vsa povračila stroškov, ki so povezana s študijem (potni stroški, prehrana,   nastanitev v dijaškem ali drugem nastanitvenem centru) Od zneska, ki presega zgoraj navedeno višino, se obračuna dohodnina. Delodajalci lahko študentom in dijakom podelite kadrovsko štipendijo.  Ker so štipendije namenjene kritju stroškov v zvezi z izobraževanjem, se kot del štipendije štejejo tudi vsa povračila stroškov, ki so povezana s študijem (nastanitev, prehrana, prevoz, …). Če je izplačana mesečna štipendija za študij v Sloveniji višja od minimalne plače, ki trenutno znaša 790,73 eur, se od zneska, ki presega tako določeno višino, obračuna dohodnina. Če štipendist študira v tujini, se mu lahko neobdavčeno izplača minimalna plača, povečana za 60%, kar znaša 1.265,17 eur.  Če je izplačana štipendija višja, se od zneska štipendije, ki presega maksimalen neobdavčeni znesek, plača dohodnina. Izračun dohodnine mora opraviti izplačevalec štipendije. Na dan izplačila štipendije mora tako plačati še dohodnino in oddati  REK obrazec na FURS. Izplačane štipendije  so davčno priznan odhodek štipenditorja, če je izplačana študentu ali dijaku za študij, ki je povezan s poslovanjem podjetja; skladno s pogodbo o štipendiranju pa naj bi se štipendist po koncu študija tudi zaposlil v podjetju. Izplačana štipendija mora biti tudi izplačana v višini, ki je skladna z običajno poslovno prakso posamezne dejavnosti. Štipenditorji, ne pozabite tudi, da ste dolžni poročati o podeljenih štipendijah.  Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije morate poročati svoje potrebe v zvezi z dodelitvijo kadrovskih štipendij in sicer do konca januarja za naslednje šolsko/študijsko leto. Vsi štipenditorji v Sloveniji pa morate tudi letno poročati o podeljenih in izplačanih štipendijah. Preko posebne aplikacije morate poročati o štipendistu, šolanju štipendista in o višini štipendije. Za šolsko oziroma študijsko leto 2016/2017 bo potrebno oddati podatke do 31. 3. 2017.

V mesecu maju 2016 je FURS pričel z brisanjem priponk opominov in pobotov, ki so jih vročili preko sistema eDavki v letu 2014 in prvi polovici leta 2015. Ker pooblaščene osebe na mail prejmejo obvestilo katere priponke so zbrisali, se ne ustrašite maila iz z naslednjim obvestilom: From: eDavki.durs@gov.si [mailto:eDavki.durs@gov.si] Sent: Monday, May 30, 2016 8:24 AM To: NUCLEUS <nucleus@nucleus.si> Subject: Elektronski dokumenti so izbrisani Obveščamo vas, da so bili izbrisani iz portala eDavki naslednji dokumenti: – 43331-125652/2014-1 z dne 08.12.2014 – DT 43331-196316/2014-1 z dne 11.08.2014 Dokumente lahko kadarkoli prevzamete pri vašem finančnem uradu. Finančna uprava Republike Slovenije Ker priponke po določenem času niso več vidne v sistemu eDavki, priporočamo, da jih shranjujete na svoj računalnik oziroma službeni strežnik. Po brisanju priponk so v sistemu eDavki še vedno na razpolago opisni podatki elektronskega dokumenta. V primeru, da izbrisano priponko potrebujete, jo lahko ponovno pridobite na pristojnem Finančnem uradu, pri čemer se sklicujte na številko dokumenta iz seznama brisanih dokumentov.

Ministrstvo za finance je oblikovalo končni predlog sprememb v zvezi z obdavčitvijo plač. Predlog prinaša spremembe dohodninske lestvice in razbremenitev dela plače za poslovno uspešnost. Izpad prihodkov pa bi nadomestili s povišanjem davčne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb. Predlog, o katerem bodo razpravljali še na seji Ekonomskega sveta in v zvezi s katerim bo tekla še javna razprava, naj bi v državnem zboru obravnavali jeseni, veljati pa naj bi začel s 1.1.2017. Kakšne spremembe se obetajo na področju obdavčitve plač? Predlog predvideva spremembe – znižanje dohodninskih dohodninskih stopenj za dohodke, katerih neto letna davčna osnova je višja od 20.400 EUR. Tako bi enakomerno razbremenili visoko usposobljene in najproduktivnejše zaposlene.   Za zavezance z dohodki v višini 1,6 povprečne plače to pomeni, da jim bodo odmerili približno 39 evrov manj dohodnine letno. Za tiste s prihodki v višini dveh povprečnih plač bi bil letni prihranek okoli 412 evrov, za tiste s petkratnikom povprečne plače pa okoli 2235 evrov. Posebno davčno obravnavo pa naj bi imel del plače za poslovno uspešnost, ki jo delodajalec vsem delavcem izplača enkrat letno. Ta znesek se ne bo všteval v davčno osnovo do višine 70 % povprečne mesečne plače. Za nadomestitev izpada prihodkov iz naslova nižje obdavčitve plač, pa na Ministrstvu za finance predlagajo zvišanje davčne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb iz 17 na 19 odstotkov.

Delavcu, s katerim je delodajalec sklenil delovno razmerje med koledarskim letom, pripada sorazmerni del regresa in sicer mu za vsak mesec zaposlitve pripada do ene dvanajstine zneska regresa za letni dopust. Delodajalec mora delavcu, s katerim je sklenil delovno razmerje v prvi polovici koledarskega leta, do 1. julija izplačati tolikšen del regresa, kolikšen del mu pripada do konec junija  (1/12 regresa za vsak mesec zaposlitve), preostali del pa najkasneje do konca koledarskega leta oziroma do prenehanja delovnega razmerja. Če pa delovno razmerje z delavcem sklene v drugi polovici leta, mu mora regres izplačati najkasneje do konca koledarskega leta oziroma morebitnega prenehanja delovnega razmerja. Ne pozabite izplačati regres za vse zaposlene najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Izjemoma se lahko izplača najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti in če ima delodajalec resne likvidnostne težave. Več o regresu preberite tukaj.

Osebe, ki so prejele informativne izračune dohodnine z datumom odpreme 31. marec 2016 in nanj niso ugovarjale, morajo morebitno doplačilo dohodnine plačati do  2. junija 2016. Omenjeni datum je natisnjen tudi na plačilnem nalogu, ki je sestavni del informativnega izračuna dohodnine. Osebe, ki so zoper informativni izračun dohodnine vložile ugovor do 3. 5. 2016, jim zneska ni treba poravnati, saj ugovor zadrži izvršitev. Odmerjeni davek se lahko poravna v treh obrokih, če oseba odda »Vlogo za obročno plačilo davka v največ treh mesečnih obrokih za fizične osebe« Vlogi ni potrebno predložiti nobenih dokazil o dohodkih, prihrankih in premoženju zavezanca in njegovih družinskih članov. Roka za vložitev obrazca ni. Priporočamo pa, da ga zavezanec vloži čim hitreje, najbolje takoj, ko se prejme plačilni nalog, ki se ga ne more plačati v enkratnem znesku. Link za vlogo http://www.uradni-list.si/files/RS_-2011-101-04337-OB~P014-0000.PDF

Plačilo zdravstvenega zavarovanja z zdravstveno asistenco v tujini, ki ga delodajalec plača za svojega zaposlenega, je boniteta, od katere se morajo plačati vsi prispevki za socialno varnost in akontacija dohodnine. Po pojasnilu Ministrstva za finance, premija zdravstvenega zavarovanja za tujino ne spada med povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem zaposlenih. Zato se navedeno plačilo šteje za ugodnost v naravi, ki jo zaposleni prejme v zvezi z opravljanjem svojega dela. To pa pomeni, da se morajo od vrednosti zavarovalne premije obračunati vsi prispevki za socialno varnost in tudi akontacija dohodnine. Prav tako pa se, po pojasnilu Ministrstva za finance, kot boniteta obdavči tudi zavarovalna premija, ki jo mora delodajalec plačati za zaposlenega, kadar pridobiva poslovno vizo za službeno potovanje v tujino.