Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je sestavljeno iz plače in morebitnih drugih vrst plačil. Plača mora biti vedno izplačana v denarni obliki, izplačilo v obliki bonov, stvari ali na druge podobne nedenarne načine ni dopustno. Celotno plačo, ki pripada delavcu, je vedno treba izplačati z nakazilom na bančni račun delavca, gotovinsko plačilo ni dopustno. Tudi druge pravice, ki jih zakon določa v denarni obliki (npr. regres za letni dopust, odpravnina ob upokojitvi ipd.), je treba v višini, določeni z zakonom, izplačati tako, kot se glasijo, torej v denarni obliki (EUR) in jih ni dopustno izplačevati v bonih ali drugih nedenarnih oblikah. Pri drugih vrstah plačil, ki jih zagotavlja kolektivna pogodba, pa je s kolektivno pogodbo lahko predvidena tudi nedenarna oblika. Ta plačila se lahko izplačajo tudi v naravi, v bonih, stvareh in podobno. Taki primeri so udeležba v dobičku, ki se lahko izplača tudi v obliki delnic podjetja, če je tako določeno, ali pa regres za letni dopust nad zakonsko določenim denarnim zneskom, za katerega kolektivna pogodba lahko predvidi tudi izplačilo v nedenarni obliki. Odločilno je, kako kolektivna pogodba ureja različna druga plačila do katerih so upravičeni delavci. Če kolektivna pogodba navedeno pravico delavcev določa v denarni obliki, potem jo je posamezni delodajalec, ki ga zavezuje ta kolektivna pogodba, dolžan izplačati v denarni obliki. Če pa kolektivna pogodba za določeno dodatno plačilo, do katerega so upravičeni delavci, določa nedenarno obliko, potem se ga izplača v takšni nedenarni obliki, kot je dogovorjena s kolektivno pogodbo.

S 1. septembrom se zvišuje minimalna urna postavka za študente in dijake s trenutnih 4,5 eur/ uro na 4,53 eur na uro. Ure dela, ki jih bodo pri vas opravili študenti in dijaki do vključno 31. avgusta lahko obračunate po minimalni urni postavki 4,50 eur na uro, čeprav boste obračune prejeli v septembru. Ure dela, ki jih bodo študenti in dijaki opravili od vključno 1. septembra dalje pa morate obračunati po minimalni urni postavki 4,53 eur na uro. Maksimalna urna postavka ni določena.

Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu mora vsak delodajalec zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri njem.　 Pri določitvi sorazmernega dela letnega dopusta vsak delodajalec upošteva kriterije in merila za določitev trajanja letnega dopusta, kot veljajo pri njem. Sorazmerni del letnega dopusta se izračuna tako, da se celotni letni dopust, ki bi delavcu pripadal na podlagi kriterijev, ki veljajo pri delodajalcu, deli z dvanajst in nato pomnoži s številom mesecev zaposlitve, preostanek pa se zaokroži na dodaten dan, če je preostanek polovica ali več kot polovica dneva. V primeru, ko delavec menja zaposlitev 15. v mesecu, vsak delodajalec delavcu za ta mesec zagotovi sorazmerni del (1/24); v primeru, ko delavec menja zaposlitev do 15. v mesecu, zagotovi 1/12 letnega dopusta za ta mesec drugi delodajalec; v primeru, ko delavec menja zaposlitev po 15. v mesecu pa zagotovi 1/12 letnega dopusta za ta mesec prvi delodajalec. Delavec se lahko v primeru menjave zaposlitve o načinu izrabe letnega dopusta tudi drugače dogovori s prvim in/ali z　drugim delodajalcem. Po mnenju Ministrstva za delo je dogovor veljaven, če vsebuje le način izrabe pravice do letnega dopusta (na primer v celoti pri prvem delodajalcu ali v celoti pri drugem delodajalcu ali pri obeh). Dogovor, s katerim bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta (ali do dela letnega dopusta), pa je neveljaven. Tudi v primeru menjave zaposlitve in nameravane sklenitve pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem je delavec dolžan obvestiti delodajalca o vseh bistvenih okoliščinah in spremembah le-teh, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Ministrstvo za delo pojasnjuje, da v kolikor delavec zavestno neupravičeno, torej v nasprotju z določbami zakona in brez dogovora z delodajalcem, izrabi pri prvem delodajalcu več letnega dopusta in regresa za letni dopust in s tem delodajalca oškoduje, lahko le-ta uveljavlja regresni oziroma odškodninski zahtevek, tudi s tožbo na sodišču.  

Izdan račun plačan z gotovino se mora izdati z uporabo elektronske naprave ali z uporabo vezane knjige računov. V obeh primerih pa se morajo podatki o tako izdanem računu posredovati na FURS. Podatki iz vezane knjige računov se morajo posredovati v 10 delovnih dneh od dneva izdaje računa. Podatki se lahko pošljejo elektronsko preko aplikacije MINI blagajna, ki jo najdete na spletnih straneh Finančne uprave na povezavi https://miniblagajna.fu.gov.si/. Za uporabo aplikacije se potrebuje namensko digitalno potrdilo za davčno potrjevanje računov. Izdane račune iz vezane knjige računov lahko posredujete tudi preko lastne programske opreme, če le-ta vsebuje funkcionalnost za potrjevanje računov. Za informacijo v zvezi s tem, ali vam programska oprema omogoča potrjevanje računov, se obrnite na dobavitelja programske opreme. Bodite pozorni, da je potrebno pred prvo izdajo računa iz vezane knjige računov, vezano knjigo računov potrditi preko portala eDavki. Potrdi se z vpisom serijske številke vezane knjige računov.

Ob menjavi službe se mora novemu delodajalcu posredovati tudi izpis delovne dobe, saj brez tega ne more pri plači pravilno obračunati minulega dela. Ker delovnih knjižic že od leta 2009 ni več, se mora delodajalcu prinesti drug dokument, ki izkazuje preteklo delovno dobo. Delovno dobo lahko dokazujete na podlagi izpisa obdobij zavarovanj, ki ga pridobite na  Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Izpis obdobij zavarovanj lahko pridobite tako, da: • se osebno oglasite na najbližji enoti zavoda, kjer boste izpis dobili takoj oziroma lahko izpis za vas pridobi oseba s pisnim pooblastilom, • vlogo vložite preko sistema Moj eZPIZ (za oddajo potrebujete kvalificirano digitalno potrdilo), izpis pa boste prejeli po pošti ali pa • pošljete po pošti na najbližjo enoto zavoda ali na e-naslov informacije@zpiz.si izpolnjeno vlogo za izpis obdobij zavarovanja v RS, ki je objavljena na spletni strani zavoda, izpis pa boste prejeli po pošti. Izpis naj bi dobili v petih dneh po oddaji vloge. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ)  omogoča izpis obdobij zavarovanj  tudi vsem dijakom in študentom, pa tudi tistim, ki opravljajo osebno dopolnilno delo in delajo prek avtorske oziroma podjemne pogodbe. Zanje se namreč od 1. februarja 2015 tudi plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in se jim prizna pokojninska doba.  

Gospodarske družbe, samostojni podjetniki, društva, zadruge in politične stranke nad katerimi se v letu 2016 začne postopek stečaja, likvidacije ali drug primer prenehanja, morajo po novem oddajati zaključna poročila na poenotenih obrazcih. Obrazci se predložijo Ajpesu preko spletne aplikacije ZP. Oddajo se za državno statistiko, s predložitvijo izjave pa tudi za javno objavo. Ajpes vsa zaključna poročila brezplačno javno objavi na svoji spletni stani in tudi navede razlog sestavitve. Ajpes obvešča, da je bilo do danes javno objavljenih 655 zaključnih poročil.

V četrtek, 21. 7. 2016, so na spletni strani eDavkov zamenjali staro spletno digitalno potrdilo z novim. Če vam brskalnik ob prijavi na spletno stran eDavki javi, da ne zaupa potrdilu spletnega mesta, si namestite korenska digitalna potrdila na strani Ministrstva za javno upravo.  Več informacij in navodila za namestitev najdete na spletni strani eDavkov.

Predpisana obrestna mera zamudnih obresti znaša v obdobju od 1. julija do 31. decembra 2016 8,00 %. Obrestna mera se je znižala, prej je od 1.1.2015 dalje vztrajala na 8,05 %. Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti je v 2. členu Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti določena kot vodilna obrestna mera Evropske centralne banke, povečana za 8 odstotnih točk.

Če do 15. junija 2016 na dom niste prejeli informativnega izračuna dohodnine, čeprav ste imeli v letu 2015 dohodke, ki so obdavčeni z dohodnino, morate dohodninsko napoved vložiti sami, in sicer najpozneje do 1. avgusta 2016. Napoved se vloži na finančnem uradu, v katerem ste v času vložitve napovedi vpisani v davčni register. Napoved je mogoče vložiti tudi v elektronski obliki preko portala eDavki. Obrazec za odmero dohodnine je dostopen na vseh finančnih uradih in na spletni strani Finančne uprave RS.  

Letni dopust delavec izrablja upoštevajoč potrebe delovnega procesa, možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter tudi njegove družinske obveznosti. Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, vendar mora en del trajati najmanj dva tedna. Lahko se koristi v delovnih dneh, koriščenje v urah ni dovoljena. Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ter drugi primeri upravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta. Delodajalec mora delavcu zagotoviti, da lahko koristi celotni letni dopust v tekočem koledarskem letu. Po drugi strani pa mora delavec do konca tekočega koledarskega leta koristiti najmanj dva tedna letnega dopusta. Preostanek pa lahko, če se tako dogovori s svojim delodajalcem, prenese v naslednje leto, in ga koristi do 30. junija. V primeru bolezni, poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego se ta rok podaljša do 31. decembra naslednjega leta. Delavec lahko en dan letnega dopusta izrabi na dan, ki ga sam določi, a mora o tem delodajalca obvestiti najmanj tri dni prej. Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden letnega dopusta v času šolskih počitnic. Delodajalec mu teh dveh pravic ne more odreči, razen če bi odhod resneje vplival na delovni proces. Delavec, ki med letom sklene delovno razmerje in ima v prvem letu pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, lahko v naslednjem koledarskem letu izrabi celotni letni dopust že na začetku tega koledarskega leta, Izrabi lahko bodisi celotni letni dopust, če bo zaposlen celotno koledarsko leto, bodisi sorazmerni del, če ne bo zaposlen celo leto.