Zaključevanje delovne aktivnosti in prehod v upokojitev je lahko za marsikoga težak korak; bodisi zaradi pričakovane nizke pokojnine, bodisi zaradi skrbi za nasledstvo v dejavnosti, ali pa zato, ker še nismo povsem pripravljeni na spremembo in se želimo še naprej aktivno udejstvovati v svojem poklicu. Pogosto se pojavlja vprašanje, kako lahko po upokojitvi opravljamo delo, a istočasno ne izgubimo pravic iz naslova pokojnine. Praviloma se status uživalca pokojnine in status delovno aktivnega zavarovanca izključujeta. A slovenska zakonodaja ponuja vrsto možnosti in kombinacij opravljanja dela ali dejavnosti tudi po upokojitvi ob istočasnem prejemanju polne ali delne pokojnine. Obstaja tudi možnost polne reaktivacije, pri čemer se izplačilom iz naslova pokojnine niti ni treba povsem odpovedati. V nadaljevanju predstavljamo glavne možnosti, ki lahko olajšajo prehod iz dela v upokojitev. ZPIZ-2 omogoča delno upokojitev. Oseba, ki izpolnjuje pogoje za starostno (ali predčasno) upokojitev, se torej lahko (samo)zaposli za krajši delovni čas, ob tem pa prejema plačilo ter delno pokojnino v višini razlike do polnega delovnega časa. Ob minimalno opravljenih 6 mesecih dodatnega dela, se dodatna doba ustrezno upošteva pri ponovni odmeri pokojnine in lahko pomembno prispeva k njeni končni višini. Polna reaktivacija in izplačilo 40% starostne pokojnine ZPIZ-2 omogoča tudi, da se uživalec pokojnine ponovno (samo)zaposli za polni delovni čas. kot: delavec na podlagi delovnega razmerja, samozaposlena oseba, družbenik gospodarske družbe, ustanovitelj zavoda ali zadruge, če je v družbi, zavodu ali zadrugi hkrati tudi poslovodna oseba, kmet – če njegovi skupni dohodki na kmetiji presegajo dohodkovni cenzus in še ni dopolnil 6 let. V tem času sicer ni upravičen do izplačila pokojnine v pravem pomenu besede, a če je sicer prejemal starostno pokojnino, s ponovno zaposlitvijo hkrati pridobi tudi pravico do izplačila 40 % svoje že uveljavljene starostne pokojnine. Slednje se izplačuje največ 3 leta nadaljnjega zavarovanja za poln delovni čas, po 3 letih pa se izplačilo zmanjša na 20 %. Enako kot pri delni upokojitvi se tudi v tem primeru ob minimalno opravljenih 6 mesecih dodatnega dela, dodatna doba upošteva pri ponovni odmeri pokojnine in lahko bistveno prispeva k njeni končni višini. Sorazmerni del pokojnine glede na ure dela Za to obliko je predpisan minimalni delovni čas 2 uri na dan ali 10 ur na teden za delovno razmerje oziroma četrtina polnega delovnega časa za samozaposlitev, ter maksimalni delovni čas 7 ur dnevno ali 39 ur tedensko. Sorazmerni del pokojnine se odmeri od starostne ali predčasne pokojnine v odstotnem deležu, ki je odvisen od delovnega oziroma zavarovalnega časa, in sicer: 75 odstotkov, če delovni oziroma zavarovalni čas znaša dve uri dnevno oz. od 10 do 14 ur tedensko, 62,5 odstotka, če delovni oziroma zavarovalni čas znaša tri ure dnevno oz. od 15 do 19 ur tedensko, 50 odstotkov, če delovni oziroma zavarovalni čas znaša štiri ure dnevno oz. od 20 do 24 ur tedensko, 37,5 odstotka, če delovni oziroma zavarovalni čas znaša pet ur dnevno oz. od 25 do 29 ur tedensko, 25 odstotkov, če delovni oziroma zavarovalni čas znaša šest ur dnevno oz. od 30 do 34 ur tedensko, 12,5 odstotka, če delovni oziroma zavarovalni čas znaša sedem ur dnevno oz. od 35 do 39 ur tedensko. Če se oseba vključi v obvezno zavarovanje za vsaj 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko se sorazmerni del starostne pokojnine poveča za sorazmerni del zneska dela starostne pokojnine (gre za višji sorazmerni del starostne pokojnine). Sorazmerni del zneska dela starostne pokojnine se izplačuje do prenehanja obveznega zavarovanja za vsaj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, vendar največ tri leta in znaša: 20 odstotkov, kadar zavarovalni čas znaša štiri ure dnevno oz. od 20 do 24 ur tedensko; 25 odstotkov, kadar zavarovalni čas znaša pet ur dnevno oz. od 25 do 29 ur tedensko; 30 odstotkov, kadar zavarovalni čas znaša šest ur dnevno oz. od 30 do 34 ur tedensko; 35 odstotkov, kadar zavarovalni čas znaša sedem ur dnevno oz. od 35 do 39 ur tedensko. Po preteku treh let se sorazmerni del zneska dela starostne pokojnine zmanjša za polovico in znaša: 10 odstotkov, kadar zavarovalni čas znaša štiri ure dnevno oz. od 20 do 24 ur tedensko; 12,5 odstotka, kadar zavarovalni čas znaša pet ur dnevno oz. od 25 do 29 ur tedensko; 15 odstotkov, kadar zavarovalni čas znaša šest ur dnevno oz. od 30 do 34 ur tedensko; 17,5 odstotka, kadar vaš zavarovalni čas znaša sedem ur dnevno  oz. od 35 do 39 ur tedensko. Omejitev pri izplačevanju višjega sorazmernega dela starostne pokojnine Sorazmerni del zneska dela starostne pokojnine se ne izplačuje, če  oseba ne dela zaradi začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, daljše od 30 delovnih dni. V tem primeru zavod po uradni dolžnosti preneha izplačevati sorazmerni del zneska dela starostne pokojnine. Zavod po uradni dolžnosti začne znova izplačevati sorazmerni del zneska dela pokojnine z dnem, ko oseba začne znova opravljati delo po končani začasni zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je bila daljša od 30. delovnih dni. Prav tako se sorazmerni del zneska dela starostne pokojnine ne izplačuje, če v času prejemanja sorazmernega dela zneska dela starostne pokojnine  oseba nima v celoti poravnanih prispevkov za socialno varnost in če ima lastnost zavarovanca iz: šestega odstavka 14. člena ZPIZ-2 (to pomeni, da je oseba prednostno zavarovani na podlagi delovnega razmerja, čeprav izpolnjuje pogoje za vključitev v zavarovanje tudi na podlagi 16. člena ZPIZ-2), 15. člena ZPIZ-2 (samozaposlena oseba), 16. člena ZPIZ-2 (družbenik in poslovodna oseba) in 17. člena ZPIZ-2 (kmet). Tudi v tem primeru zavod po uradni dolžnosti preneha izplačevati sorazmerni del zneska dela starostne pokojnine ter ga po uradni dolžnosti začne znova izplačevati s prvim dnem po plačilu prispevkov za socialno varnost. Po prenehanju uživanja sorazmernega dela pokojnine Po prenehanju uživanja sorazmernega dela pokojnine ima oseba pravico do: odstotnega povečanja pokojnine ob upoštevanju pokojninske dobe, dosežene v ponovnem zavarovanju, ponovne odmere pokojnine z upoštevanjem novih osnov (plač), pri čemer se upošteva tudi odstotno povečanje zaradi pokojninske dobe, dosežene v ponovnem zavarovanju, usklajenega zneska prvotno odmerjene pokojnine (valorizirana pokojnina). Za odstotno povečanje pokojnine (upoštevanje pokojninske dobe iz ponovnega zavarovanja) mora oseba v ponovnem zavarovanju dopolniti najmanj 6 mesecev pokojninske dobe.

Dne 5.5.2023 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A), ki začne veljati 20.11.2023. Po veljavni zakonodaji je torej že določena obveznost DNEVNEGA beleženja delovnih ur. To, kar se napačno navaja kot »štempljanje«, se, oziroma bi se moralo vršiti že danes na način, da se vsak posamezni delovni dan zabeleži dejansko število ur, ki jih je opravil delavec. Če je praksa drugačna ter se ure pavšalno vnaša, gre že sedaj za kršitev zakonodaje.  Spremembe zakona o evidenci delovnega časa vključujejo dve večji spremembi na področju vodenja evidenc o delovnem času za manjša podjetja:  Bistveno se širi nabor podatkov, ki jih vpisuje v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca. V evidenci dela je potrebno voditi: čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela, izrabo in obseg izrabe odmora med delovnim časom, opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo), opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu. Druga sprememba pa je ta, da mora delodajalec delavcu kadarkoli omogočiti vpogled v njegove podatke o delu in ga, na mesečni ravni, pisno obveščati o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa. Delodajalec delavca pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne. Pisno obvestilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Delavec lahko od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa. Za obveznost seznanitve se šteje tudi neposreden elektronski dostop delavca do evidence o izrabi delovnega časa, ki ga zagotavlja delodajalec. Dopolnitev zakona vsebuje tudi obveznost, da delodajalec evidenco o izrabi delovnega časa in dokumentacijo, na podlagi katere se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo podatki, hrani na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela delavca. Sprememba in dopolnitev zakona določa tudi uvedbo obveznega elektronskega načina vodenja evidence o izrabi delovnega časa za delodajalce, ki jim bo izrečena globa zaradi kršitev določb delovnega časa po ZDR-1 ali zaradi vodenja evidenc.

Za primere enkratne solidarnostne pomoči, ki jo izplača delodajalec v letu 2023, za hujšo škodo, nastalo zaposlenemu zaradi naravne nesreče poplav v avgustu 2023, je določeno, da se le-ta ne všteva v davčno osnovo do 10.000 eurov.  Se pravi do 10.000 eur,  ne delodajalec, ne zaposleni ne plačata davkov in prispevkov. Za hujšo škodo se šteje škoda, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje. V teh primerih bo torej višina neobdavčenega zneska enkratne solidarnostne pomoči znašala 10.000 eurov namesto splošno veljavne višine 2.000 eurov. Pogoji za izplačilo solidarnostne pomoči, so naslednji: zaposleni je utrpel hujšo škodo zaradi naravne nesreče poplav v avgustu 2023, delodajalec enkratno solidarnostno pomoč izplača v letu 2023, zaposlenemu je nastala takšna (hujša) škoda, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje. Delodajalec mora poznati okoliščine posameznega primera, da bo pravilno izračunal davčni odtegljaj od dohodkov iz delovnega razmerja. V primeru izplačila enkratne solidarnostne pomoči po 52. členu ZOPNN-F mora tako delodajalec za vsak posamičen primer zagotoviti ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogojev iz te določbe. Pogoj, da se lahko uporabi davčna obravnava enkratne solidarnostne pomoči po 52. členu ZOPNN-F, je neposredna prizadetost zaposlenega zaradi poplav v avgustu 2023, kot je primeroma poškodovanje ali uničenje nepremičnine v kateri biva ali poškodovanje ali uničenje opreme nepremičnine v kateri biva. Zaposleni mora pred izplačilom enkratne solidarnostne pomoči po tej določbi, delodajalcu nastalo škodo izkazati z ustreznimi dokazili o nastanku takšne škode, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje, npr.: zapisnik o prijavi škodnega dogodka na naslovu zaposlenega zavarovalnici, cenitve, fotografije, iz katerih je razvidna škoda na naslovu zaposlenega, računi popravil, dokazila o prejetih sredstvih za popravo škode, ipd.

Finančna uprava je objavila priporočila kako ravnati v primeru, če so poplave uničile arhiv dokumentov. DOKAZILA O ŠKODI Vse davčne zavezance, ki so bili v poplavah prizadeti FURS opozarja, da so za dokazne dokumente glede poplavljene dokumentacije primerni in verodostojni glede nastale škode tisti dokumenti, ki jih sestavi nepristranska tretja oseba ali komisija za popis škode. Naredi se popis, da se ugotovi, katere dokumente ste izgubili. To bo pomagalo oceniti, kaj je bilo izgubljeno in kaj je mogoče še rešiti. Iz dokaznega dokumenta mora biti razvidno, da je bila dokumentacija poplavljena. Če je mogoče, je potrebno priskrbeti potrdila ali dokumentacijo o uničenju. To lahko pomaga pri utemeljitvi izgube dokumentacije. Četudi davčni zavezanec dokaže, da je bila njegova dokumentacija povsem uničena, mora storiti vse, da podatke iz uničene dokumentacije obnovi. To pomeni, da pridobi kopije dokumentacije. Čeprav so fizični dokumenti uničeni, morda še vedno obstajajo digitalni zapisi, e-poštna komunikacija ali druge sledi, ki lahko služijo kot dokazi za vaše finančne transakcije. Poskusite zbrati vse razpoložljive dokaze, ki lahko podprejo vašo situacijo. Dokazovanja izgube poplavljene dokumentacije se lotite takole: Dokazne dokumente o poplavljeni dokumentaciji pripravite s pomočjo nepristranske tretje osebe ali komisije popis škode. Pripravite popis izgubljenih dokumentov. Ocenite, kateri so ključni za dokazovanje finančnega stanja in davčnih obveznosti. Iz dokumentacije mora biti jasno, da je bila le-ta poškodovana v poplavi. Dodajte slike poplavljenih prostorov, poročila o nesreči in druge dokaze, ki podkrepijo trditev o izgubi. Ponovne pridobitve izgubljenih informacij se lotite takole: Poskusite pridobiti kopije dokumentov od poslovnih partnerjev, dobaviteljev in kupcev. Preverite morebitne digitalne kopije, e-pošto in druge sledi komunikacije za dokaze o finančnih transakcijah. Podatki iz komunikacije z davčnim organom so dostopni na eDavkih. Za davčno potrjene račune je podatke možno pridobiti preko spletne storitve eDavki. Vstopite v eDavke in sledite navodilom za pridobitev teh podatkov. Čeprav ob uničenju dokumentacije zakon ne zahteva takojšnjega obveščanja FURS, je priporočljivo, da o takem dogodku obvestite pristojni finančni urad preko eDavkov, preko lastnega dokumenta. Zapisnik in dokazila lahko pošljete v računovodstvo in jih bomo mi oddali za vas. POPLAVLJENA DOKUMENTACIJA IN OBVEZNOSTI DO FURS V primeru, da davčni zavezanec zaradi poplavljene dokumentacije ne more pravočasno predložiti obračuna davka ali davčne napovedi, Zakon o davčnem postopku omogoča podajo predloga za predložitev teh dokumentov po izteku predpisanega roka. Ključno je, da se o takem zahtevku pravočasno obvesti pristojne organe. Tudi v primeru izrednih razmer, kot so poplave, rok za predložitev obračuna DDV-O ni prestavljen. Vendar pa imajo davčni zavezanci, ki ne morejo predložiti obračuna v zakonskem roku, dve možnosti: Predložitev obračuna DDV-O na podlagi samoprijave, skladno z 88.c členom ZDDV-1. Predložitev davčnega obračuna po izteku roka, v skladu s 52. členom ZDavP-2. Uporaba obeh možnosti omogoča zavezancem, da se izognejo kazenskim sankcijam. Tisti, ki predložijo obračun DDV po 52. členu ZDavP-2, pa morajo to storiti v treh mesecih od zakonskega roka za predložitev. Davčni zavezanci, ki ne razpolagajo s popolnimi podatki, lahko predložijo obračun DDV s posebno prilogo, ki opozarja na nepopolnost podatkov. Tak obračun lahko kasneje, ob pridobitvi dodatnih podatkov, dopolnijo. Na podlagi 88.b člena ZDDV-1 je možno popravke napak iz preteklih davčnih obdobij vključiti v tekoči obračun DDV.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je začelo z oceno škode v gospodarstvu po avgustovih poplavah in plazovih. Obrazec za oceno škode in vlogo za dodelitev predplačila morajo oškodovanci iz gospodarstva izpolniti skladno z navodili ministrstva ter obrazec poslati na ministrstvo najkasneje do 1. 9. 2023. Ocena škode v gospodarstvu, ki jo bodo oškodovanci iz gospodarstva posredovali, bo osnova za ukrep »Predplačila za pomoč v gospodarstvu« iz Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN) ter nato tudi za nadaljnje postopke za pridobitev sredstev (subvencij) za povračilo škode v gospodarstvu. Izpolnjen obrazec morajo upravičenci poslati na enega od dveh načinov: po elektronski pošti na naslov: mgts@gov.si ali po navadni pošti na naslov: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Trubarjeva ulica 11, 2000 Maribor (z oznako Poplave avgust 2023). UPRAVIČENCI DO POMOČI Upravičenci do pomoči morajo izpolnjevati naslednje pogoje: – imajo sedež v Republiki Sloveniji, – imajo sedež in/ali poslovno enoto v prizadetih občinah, – so utrpeli naslednje vrste škode: a.) škodo na strojih in opremi in/ali b.) škodo nastalo zaradi uničenih zalog in/ali c.) škodo zaradi izpada prihodka(škodo prijavijo tudi tisti upravičenci, ki imajo izpad prihodka zaradi pretrganih oz. oteženih dobaviteljskih verig). Opozorilo: –  ocena škode na poslovnih stavbah ni vključena v to oceno škode, saj jo bodo oškodovanci prijavili svoji občini na posebnem obrazcu, ki ga izda občina (obrazec 4 iz Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode). – Ne morejo poslovati ali imajo oteženo poslovanje zaradi posledic poplave v avgustu 2023.   OPOZORILA Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je začelo z oceno škode v gospodarstvu po avgustovih poplavah in plazovih. Obrazec za oceno škode in vlogo za dodelitev predplačila morajo oškodovanci iz gospodarstva izpolniti skladno z navodili ministrstva ter obrazec poslati na Ministrstvo najkasneje do 1. 9. 2023. Ocena škode v gospodarstvu, ki jo bodo oškodovanci iz gospodarstva posredovali, bo osnova za ukrep »Predplačila za pomoč v gospodarstvu« iz Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN) ter nato tudi za nadaljnje postopke za pridobitev sredstev (subvencij) za povračilo škode v gospodarstvu. Izpolnjen obrazec morajo upravičenci poslati na enega od dveh načinov: po elektronski pošti na naslov: gp.mgts@gov.si ali po navadni pošti na naslov: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Trubarjeva ulica 11, 2000 Maribor (z oznako »Poplave avgust 2023). Do pomoči je upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2023 zaradi posledic poplav v avgustu 2023 znižali za več kot 50 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2022. Če v letu 2022 ni posloval, je do pomoči upravičeni tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2023 zaradi posledic poplave v avgustu 2023 znižali za več kot 50 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2023 do 31. julija 2023. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč. Več informacij na naslovu: Začetek ocenjevanja škode v gospodarstvu zaradi posledic poplav v avgustu 2023 | GOV.SI Navodila za izpolnjevanje poenostavljenega obrazca za oceno škode v gospodarstvu in vloge za dodelitev predplačila: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MGTS/Dokumenti/20230816-POPLAVE-avgust/NAVODILO-za-izpolnjevanje-obrazca-za-oceno-skode-poplave-2023.pdf Poenostavljen obrazec za oceno škode v gospodarstvu in vloga za dodelitev predplačila: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MGTS/Dokumenti/20230816-POPLAVE-avgust/OBRAZEC-z-izjavo-poplave-2023.doc

V tokratnih informacijah: Začasni ukrepi na področju dela. Začasni ukrep pomoči za samozaposlene. Začasni ukrep solidarnostna pomoč. Začasni ukrep dodatne olajšave za leto 2023. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU DELA  A.  Začasni ukrep nadomestila plač delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče Upravičenci do nadomestil: delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic poplav v avgust 2023, višja sila: nezmožnost prihoda na delo, nezmožnost opravljanja dela zaradi opravljanja nujnih ravnanj odpravljanja škode ali opravljanja nujnih ravnanj za zavarovanje življenja ali zdravja ljudi in živali ter odvračanje in preprečevanje škode ali druge okoliščine nezmožnosti opravljanja dela zaradi posledic naravne nesreče, nadomestilo plače 80 % (izplača delodajalec), v treh dneh delovnih dneh od uveljavitve zakona oziroma v treh dneh od nastanka razloga mora obvestiti delodajalca o okoliščinah na nastanek višje sile. Uveljavljanje pravice delodajalca do povračila nadomestila plače v 15. dneh od uveljavitve tega zakona z vlogo v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje oziroma v 15. dneh od začetka odsotnosti delavca zaradi višje sile; priložiti je potrebno izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile; zavod odloči v 15. dneh od prejema popolne vloge z odločbo. Višina in izplačilo povračila izplačanih nadomestil plače izplačana nadomestila Republika Slovenija povrne v celoti. Obveznosti delodajalca delavcem je potrebno izplačati neto in vsa obvezna socialna zavarovanja, v času prejemanja povračila ne sme začeti postopka odpovedi, ne more uveljavljati povračil v času teka odpovednega roka, če je od 3. avgusta 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2023 oziroma za leto 2023, o tem obvestiti Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30. dneh po vročitvi odločbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v skladu z zakonom, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, upravičenost do povračila nadomestila plač traja od 03.08.2023 – 31.12.2023.   B.  Začasni ukrep na področju plačane odsotnosti delavca prostovoljec, ki opravlja prostovoljsko delo v okviru prostovoljske organizacije ima pravico do plačane odsotnosti z dela največ sedem delovnih dni zaradi odpravljanja posledic poplav; prostovoljec izkazuje upravičenost do odsotnosti iz prejšnjega odstavka na podlagi potrdila prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljskem delu; izplačana nadomestila plac prostovoljcev iz prvega odstavka tega člena Republika Slovenija povrne v celoti.   C.  Začasni ukrep delnega povračila nadomestila place delavcem na začasnem čakanju na delo pravico do delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najpozneje na dan 02. avgust 2023, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic poplav, delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo največ za obdobje od 03. avgusta 2023 do 31. oktobra 2023 (Vlada lahko ukrep podaljša do 31.12.2023). delodajalec delavca pisno napoti na čakanje na delo; pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače, višina nadomestila 80 %, povračilo nadomestila Republika Slovenija zagotovi v višini 80 % nadomestila in je omejena z višino povprečne mesečne plače v RS (nadomestilo vključuje plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II), delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila nadomestila plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri zavodu v 15. dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo oziroma, če se delavce napoti pred uveljavitvijo zakona se vlogo odda v 15. dneh od uveljavitve zakona. Vlogi se priloži: izjava, da zaradi posledic poplav ne more zagotavljati dela delavcem, dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo, izjavo, da je zaposlenim do dneva vložitve vloge izplačal plačo in vsa nadomestila plače. Zavod odloči v 15. dneh. Če je od 03. avgusta 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2023 oziroma za leto 2023, o tem obvestiti Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30. dneh po vročitvi odločbe skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v skladu z zakonom, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.   ZAČASNI UKREP POMOČI ZA SAMOZAPOSLENE Upravičenec do pomoči za samozaposlene je oseba, ki je opravljala dejavnost najmanj od 01. julija 2023 do uveljavitve tega zakona in dejavnosti zaradi posledic poplav v avgustu 2023 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po poplavah v avgustu 2023, in sicer: samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (četudi ni zavarovan za polni zavarovalni čas oziroma polni mesec). Pomoč za samozaposlene znaša 1.200 eurov na mesec za avgust, september, oktober, november in december. Za izplačilo pomoči za samozaposlene upravičenec iz prejšnjega člena preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je oseba, kot jo ZOPNN-F uporaba od 11.08.2023 naprej opredeljuje prejšnji člen, in da zaradi posledic poplav avgustu 2023 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu. Izjava upravičenca, da zaradi posledic poplav v avgustu 2023 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, je informacija javnega značaja. Šteje se, da upravičenec zaradi posledic poplav v avgustu 2023 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo prihodki upravičenca v letu 2023 zaradi posledic poplav v avgustu 2023 upadli za več kot 50 % glede na leto 2022. Ce ni posloval v celotnem letu 2022 oziroma 2023, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2023 zaradi posledic poplav v avgustu 2023 znižali za več kot 50 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2022. Če v letu 2022 ni posloval, je do pomoči upravičeni tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2023 zaradi posledic poplave v avgustu 2023 znižali za več kot 50 % glede na

DDV Ali veste, da pri nakupu električnega vozila lahko odbijate DDV pod določenimi pogoji? Pogoji za odbitek so naslednji: pogon motornega vozila mora biti brez izpusta ogljikovega dioksida, to pomeni da odbitek ni mogoč za hibridna vozila, vrednost skupaj z DDV ne sme presegati 80.000 eur, vozilo se mora uporabljati za dejavnost zavezanca. V kolikor se uporablja samo za privatne namene, pravice do odbitka ni. Možnost odbitka DDV za električne osebne avtomobile (velja tudi za električno energijo za polnjenje ter nadomestne dele in storitve,…) velja za avtomobile, ki so bili nabavljeni po 22.1.2022. ZDDV-1M omogoča tudi odbitek od električnih vozil, ki so bila nabavljena pred tem datumom, v sorazmernem delu od 22.1.2022 dalje in sicer za preostanek obdobja popravka. Popravek se naredi v enkratnem znesku, če so seveda izpolnjeni vsi zgornji pogoji. Posebnost pri odbitku DDV-ja Če odbijete vstopni DDV pri nabavi električnega osebnega avtomobila je treba obračunati izstopni DDV od vseh voženj, ki so opravljene za privatne namene. Davčno osnovo za obračun izstopnega DDV določa 38.a člen PZDDV. Izračuna se na podlagi: števila kilometrov prevoženih v neposlovne (privatne) namene in višine kilometrine, ki trenutno znaša 0,43 EUR/km. Število kilometrov prevoženih v privatne namene se lahko izračuna na dva načina: voditi morate evidenco tako za službene, kot privatne poti in od privatnih poti obračunate DDV; lahko vodite samo evidenco službenih poti in število kilometrov izračunate kot razliko med vsemi prevoženimi kilometri in prevoženimi kilometri v službene namene. V tem primeru ne potrebujete voditi evidence kilometrov za privatne poti. Podlaga za izračun so potni nalogi. Torej če boste odbili vstopni DDV pri nabavi električnega osebnega avtomobila je potrebno od privatnih voženj obračunati izstopni DDV.  Za izračun pa boste morali voditi evidenco opravljenih voženj (za službene oz. privatne namene) kot navedeno zgoraj.  Boniteta za službeno vozilo Pri uporabi električnega vozila, se boniteta ne obračunava. Za namene dohodnine torej ni treba voditi nobenih evidenc, jih je pa treba voditi zaradi obračuna izstopnega DDV, če je bil ob nabavi električnega osebnega avtomobila odbit vstopni DDV. Če zaposleni uporablja v privatne namene vozilo, ki ni električno, pa pri nabavi tega vozila vstopnega DDV ne morete odbiti. To  pomeni, da se za privatne vožnje ne obračunava izstopnega DDV. Če zaposleni lahko uporablja vozilo za privatne namene neomejeno pa pomeni, da se mu obračuna »polna« boniteta in zato vodenje evidenc za privatne in službene namene ni potrebno. Vseeno pa je treba za službene vožnje izdajati potne naloge. Preberite tudi Kaj je boniteta in kako vpliva na davčno obremenitev zaposlenih?

  Delodajalec je skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), dolžan izplačati regres tistemu delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta. Izplačan mora biti najpozneje do 1. 7. 2023, lahko pa se izplača že prej. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti pa se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, a najpozneje do 1. novembra. Zakon določa, da mora biti regres izplačan najmanj v višini minimalne plače. Minimalna plača znaša 1.203,36 eur, kar je tudi minimalna višina regresa. V določenih primerih pa je minimalni regres lahko višji, saj nekatere kolektivne pogodbe določajo minimalni regres, ki je višji od minimalne plače. Regres je neobdavčen do višine zneska povprečne plače v Republiki Sloveniji, ki trenutno znaša 2.132,58 eur (februar 2023). To pomeni, da je regres oproščen plačila tako dohodnine kot prispevkov. Višina regresa predstavlja neto znesek. Če delavec ni zaposlen celo koledarsko leto, mu pripada samo sorazmerni del regresa. Takrat je višina regresa 2023 odvisna od števila mesecev, za katere je sklenjena pogodba o zaposlitvi. Če ima delavec pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, ima tudi pravico do sorazmernega dela regresa.   Primer: Delavec ima sklenjeno pogodbo za določen čas od 1.1.2023 do 30.4.2023. V tem primeru mu pripada 4/12 regresa. V primeru, da bo delodajalec izplačal minimalni regres v višini 1.203,36 eur, bo delavec dobil 401,12 eur regresa.   Kako je z regresom na porodniški in bolniški? Če ste zaradi bolezni ali starševskega dopusta odsotni z dela, imate prav tako pravico do izplačila regresa, saj ste še vedno zaposleni. Pomembno je, da imate pri delodajalcu sklenjeno veljavno pogodbo o zaposlitvi, saj je to osnova za uveljavljanje pravice do regresa.

  Upokojenci: Po uskladitvi z višino minimalne plače, veljavno za leto 2023 je bila v Uradnem listu objavljena nova višina urne postavke za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev in višji znesek dohodka za začasno in občasno delo upokojencev. Najnižja bruto urna postavka od 1. marca 2023 do 29. februarja 2024 znaša 6,92 evra, višina dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo pa v seštevku v koledarskem letu 2023 ne bo smela presegati 10.346,52 evrov. Začasno ali občasno delo lahko upokojenec opravlja največ 60 ur v koledarskem mesecu. Izjemoma sicer lahko upokojenec opravlja začasno ali občasno delo tudi največ 90 ur v koledarskem mesecu, ampak največ trikrat v koledarskem letu. Ob tem pa seštevek ur takšnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 720 ur.   Študenti: Zakonsko določena minimalna urna postavka za študentsko delo od 21. januarja 2023 znaša: bruto: 6,92 € neto: 5,85 € (nakazilo, ki ga dijak/študent prejme na bančni račun). Razlika med bruto in neto pomeni, da se pri nakazilu odvede prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5 % in se šteje v pokojninsko dobo.

Državni zbor je dne 23.2.2023 sprejel novelo zakona, s katero se nekaj več kot leto dni po ukinitvi, vnovič uvaja obveznost izročanja računa kupcu za kupljeno blago oz. prejeto storitev. Oblika izstavljenega računa je lahko papirnata ali elektronska. Račune je mogoče sprejeti prek mobilnih aplikacij ali po elektronski pošti. Kupec mora v skladu z novelo izročeni račun prevzeti in ga zadržati ob odhodu iz poslovnega prostora zavezanca.  Kazen za fizično osebo, ki ne prevzame računa je 40 eur, za pravno osebo in samostojnega podjetnika, ki računa ne bi izstavila od 1.500 do 75.000 eur, za odgovorne osebe pa od 800 do 5.000 eur.