Zaključevanje delovne aktivnosti in prehod v upokojitev je lahko za marsikoga težak korak; bodisi zaradi pričakovane nizke pokojnine, bodisi zaradi skrbi za nasledstvo v dejavnosti, ali pa zato, ker še nismo povsem pripravljeni na spremembo in se želimo še naprej aktivno udejstvovati v svojem poklicu. Pogosto se pojavlja vprašanje, kako lahko po upokojitvi opravljamo delo, a istočasno ne izgubimo pravic iz naslova pokojnine.
Praviloma se status uživalca pokojnine in status delovno aktivnega zavarovanca izključujeta. A slovenska zakonodaja ponuja vrsto možnosti in kombinacij opravljanja dela ali dejavnosti tudi po upokojitvi ob istočasnem prejemanju polne ali delne pokojnine. Obstaja tudi možnost polne reaktivacije, pri čemer se izplačilom iz naslova pokojnine niti ni treba povsem odpovedati. V nadaljevanju predstavljamo glavne možnosti, ki lahko olajšajo prehod iz dela v upokojitev.
ZPIZ-2 omogoča delno upokojitev. Oseba, ki izpolnjuje pogoje za starostno (ali predčasno) upokojitev, se torej lahko (samo)zaposli za krajši delovni čas, ob tem pa prejema plačilo ter delno pokojnino v višini razlike do polnega delovnega časa.
Ob minimalno opravljenih 6 mesecih dodatnega dela, se dodatna doba ustrezno upošteva pri ponovni odmeri pokojnine in lahko pomembno prispeva k njeni končni višini.
- Polna reaktivacija in izplačilo 40% starostne pokojnine
ZPIZ-2 omogoča tudi, da se uživalec pokojnine ponovno (samo)zaposli za polni delovni čas. kot:
- delavec na podlagi delovnega razmerja,
- samozaposlena oseba,
- družbenik gospodarske družbe, ustanovitelj zavoda ali zadruge, če je v družbi, zavodu ali zadrugi hkrati tudi poslovodna oseba,
- kmet – če njegovi skupni dohodki na kmetiji presegajo dohodkovni cenzus in še ni dopolnil 6 let.
V tem času sicer ni upravičen do izplačila pokojnine v pravem pomenu besede, a če je sicer prejemal starostno pokojnino, s ponovno zaposlitvijo hkrati pridobi tudi pravico do izplačila 40 % svoje že uveljavljene starostne pokojnine. Slednje se izplačuje največ 3 leta nadaljnjega zavarovanja za poln delovni čas, po 3 letih pa se izplačilo zmanjša na 20 %. Enako kot pri delni upokojitvi se tudi v tem primeru ob minimalno opravljenih 6 mesecih dodatnega dela, dodatna doba upošteva pri ponovni odmeri pokojnine in lahko bistveno prispeva k njeni končni višini.
- Sorazmerni del pokojnine glede na ure dela
Za to obliko je predpisan minimalni delovni čas 2 uri na dan ali 10 ur na teden za delovno razmerje oziroma četrtina polnega delovnega časa za samozaposlitev, ter maksimalni delovni čas 7 ur dnevno ali 39 ur tedensko.
Sorazmerni del pokojnine se odmeri od starostne ali predčasne pokojnine v odstotnem deležu, ki je odvisen od delovnega oziroma zavarovalnega časa, in sicer:
- 75 odstotkov, če delovni oziroma zavarovalni čas znaša dve uri dnevno oz. od 10 do 14 ur tedensko,
- 62,5 odstotka, če delovni oziroma zavarovalni čas znaša tri ure dnevno oz. od 15 do 19 ur tedensko,
- 50 odstotkov, če delovni oziroma zavarovalni čas znaša štiri ure dnevno oz. od 20 do 24 ur tedensko,
- 37,5 odstotka, če delovni oziroma zavarovalni čas znaša pet ur dnevno oz. od 25 do 29 ur tedensko,
- 25 odstotkov, če delovni oziroma zavarovalni čas znaša šest ur dnevno oz. od 30 do 34 ur tedensko,
- 12,5 odstotka, če delovni oziroma zavarovalni čas znaša sedem ur dnevno oz. od 35 do 39 ur tedensko.
Če se oseba vključi v obvezno zavarovanje za vsaj 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko se sorazmerni del starostne pokojnine poveča za sorazmerni del zneska dela starostne pokojnine (gre za višji sorazmerni del starostne pokojnine).
Sorazmerni del zneska dela starostne pokojnine se izplačuje do prenehanja obveznega zavarovanja za vsaj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, vendar največ tri leta in znaša:
- 20 odstotkov, kadar zavarovalni čas znaša štiri ure dnevno oz. od 20 do 24 ur tedensko;
- 25 odstotkov, kadar zavarovalni čas znaša pet ur dnevno oz. od 25 do 29 ur tedensko;
- 30 odstotkov, kadar zavarovalni čas znaša šest ur dnevno oz. od 30 do 34 ur tedensko;
- 35 odstotkov, kadar zavarovalni čas znaša sedem ur dnevno oz. od 35 do 39 ur tedensko.
Po preteku treh let se sorazmerni del zneska dela starostne pokojnine zmanjša za polovico in znaša:
- 10 odstotkov, kadar zavarovalni čas znaša štiri ure dnevno oz. od 20 do 24 ur tedensko;
- 12,5 odstotka, kadar zavarovalni čas znaša pet ur dnevno oz. od 25 do 29 ur tedensko;
- 15 odstotkov, kadar zavarovalni čas znaša šest ur dnevno oz. od 30 do 34 ur tedensko;
- 17,5 odstotka, kadar vaš zavarovalni čas znaša sedem ur dnevno oz. od 35 do 39 ur tedensko.
- Omejitev pri izplačevanju višjega sorazmernega dela starostne pokojnine
Sorazmerni del zneska dela starostne pokojnine se ne izplačuje, če oseba ne dela zaradi začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, daljše od 30 delovnih dni. V tem primeru zavod po uradni dolžnosti preneha izplačevati sorazmerni del zneska dela starostne pokojnine.
Zavod po uradni dolžnosti začne znova izplačevati sorazmerni del zneska dela pokojnine z dnem, ko oseba začne znova opravljati delo po končani začasni zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je bila daljša od 30. delovnih dni.
Prav tako se sorazmerni del zneska dela starostne pokojnine ne izplačuje, če v času prejemanja sorazmernega dela zneska dela starostne pokojnine oseba nima v celoti poravnanih prispevkov za socialno varnost in če ima lastnost zavarovanca iz:
- šestega odstavka 14. člena ZPIZ-2 (to pomeni, da je oseba prednostno zavarovani na podlagi delovnega razmerja, čeprav izpolnjuje pogoje za vključitev v zavarovanje tudi na podlagi 16. člena ZPIZ-2),
- 15. člena ZPIZ-2 (samozaposlena oseba),
- 16. člena ZPIZ-2 (družbenik in poslovodna oseba) in
- 17. člena ZPIZ-2 (kmet).
Tudi v tem primeru zavod po uradni dolžnosti preneha izplačevati sorazmerni del zneska dela starostne pokojnine ter ga po uradni dolžnosti začne znova izplačevati s prvim dnem po plačilu prispevkov za socialno varnost.
- Po prenehanju uživanja sorazmernega dela pokojnine
Po prenehanju uživanja sorazmernega dela pokojnine ima oseba pravico do:
- odstotnega povečanja pokojnine ob upoštevanju pokojninske dobe, dosežene v ponovnem zavarovanju,
- ponovne odmere pokojnine z upoštevanjem novih osnov (plač), pri čemer se upošteva tudi odstotno povečanje zaradi pokojninske dobe, dosežene v ponovnem zavarovanju,
- usklajenega zneska prvotno odmerjene pokojnine (valorizirana pokojnina).
Za odstotno povečanje pokojnine (upoštevanje pokojninske dobe iz ponovnega zavarovanja) mora oseba v ponovnem zavarovanju dopolniti najmanj 6 mesecev pokojninske dobe.