Dne 5.5.2023 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A), ki začne veljati 20.11.2023.
Po veljavni zakonodaji je torej že določena obveznost DNEVNEGA beleženja delovnih ur. To, kar se napačno navaja kot »štempljanje«, se, oziroma bi se moralo vršiti že danes na način, da se vsak posamezni delovni dan zabeleži dejansko število ur, ki jih je opravil delavec. Če je praksa drugačna ter se ure pavšalno vnaša, gre že sedaj za kršitev zakonodaje.
Spremembe zakona o evidenci delovnega časa vključujejo dve večji spremembi na področju vodenja evidenc o delovnem času za manjša podjetja:
Bistveno se širi nabor podatkov, ki jih vpisuje v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca. V evidenci dela je potrebno voditi:
- čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela,
- izrabo in obseg izrabe odmora med delovnim časom,
- opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo),
- opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in
- tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu.
Druga sprememba pa je ta, da mora delodajalec delavcu kadarkoli omogočiti vpogled v njegove podatke o delu in ga, na mesečni ravni, pisno obveščati o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa. Delodajalec delavca pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne. Pisno obvestilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Delavec lahko od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa. Za obveznost seznanitve se šteje tudi neposreden elektronski dostop delavca do evidence o izrabi delovnega časa, ki ga zagotavlja delodajalec.
Dopolnitev zakona vsebuje tudi obveznost, da delodajalec evidenco o izrabi delovnega časa in dokumentacijo, na podlagi katere se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo podatki, hrani na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela delavca.
Sprememba in dopolnitev zakona določa tudi uvedbo obveznega elektronskega načina vodenja evidence o izrabi delovnega časa za delodajalce, ki jim bo izrečena globa zaradi kršitev določb delovnega časa po ZDR-1 ali zaradi vodenja evidenc.