Delavcu s sklenitvijo delovnega razmerja pripada tudi letni dopust. Obvestilo o tem, koliko dni letnega dopusta mu pripada v letu 2018, mora delodajalec delavcu vročiti najkasneje do 31.3.2018. Obvestilo mora biti v pisni obliki, vročeno pa je lahko osebno ali po elektronski poti na »službeni« elektronski naslov delavca. Pravica do letnega dopusta Pravico do letnega dopusta pridobi delavec s sklenitvijo delovnega razmerja. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom ima pravico do sorazmernega dela – 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta. Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače. Koliko dopusta pripada delavcu v koledarskem letu? Višina letnega dopusta, ki pripada delavcu v koledarskem letu je določena v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), v kolektivnih pogodbah, internih aktih delodajalca ali v pogodbi o zaposlitvi. ZDR-1 določa osnovni minimalni dopust in dodatni dopust. Osnovni minimalni letni dopust znaša štiri tedne. To pomeni, da je osnovni minimalni letni dopust 20 dni (če je delavnik razporejen na 5 dni v tednu) oz. 24 dni (če je delavnik razporejen na 6 dni v tednu). Do dodatnih dni dopusta pa so upravičeni:: Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki negujejo in varujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo – do najmanj 3 dni dodatnega letnega dopusta, Delavec, čigar otrok še ni dopolnil 15 let – do 1 dan dodatnega letnega dopusta za vsakega otroka. Letni dopust se izrablja glede na potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca, pri čemer se upošteva tudi njegove družinske obveznosti. Način izrabe letnega dopusta? Delavcu pa pripadajo tudi dodatni dnevi, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, internimi akti delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi. Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo, starši šoloobveznih otrok pa imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. V kolikor pa delodajalec ugotovi, da bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces, lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta. Kazenske določbe V kolikor delodajalec (podjetje ali samostojni podjetnik) ne obvesti delavcev o odmeri letnega dopusta, je lahko kaznovan z globo od 750 do 2.000 EUR. Kaznovana je tudi odgovorna oseba delodajalca in sicer z globo od 100 do 800 EUR. Kazni za manjše delodajalce (delodajalce, ki zaposlujejo 10 ali manj delavcev) znašajo od 200 do 1.000 EUR. V Računovodski družbi Nucleus plus vam lahko pomagamo pri pripravi obvestil o odmeri letnega dopusta. Naši sodelavci lahko preverijo tudi, ali imate urejene evidence in pravilnike v zvezi z delovnimi razmerji.

Nemalokrat se podjetniki sprašujejo, kaj je ugodneje – kupiti osebno vozilo na podjetje, ali za službene vožnje uporabljati zasebno vozilo. Odgovor na to vprašanje je odvisen od: cene avtomobila, stroškov njegovega vzdrževanja ter števila prevoženih kilometrov v službene namene. Službeno vozilo V kolikor podjetje kupi, najame ali vzame v finančni najem osebno vozilo, govorimo o službenem vozilu. Službeno vozilo se uporablja za službene vožnje (npr. obiski strank, dostava blaga, servisi,…), katere morajo biti upravičene in dokazljive s potnimi nalogi. V tem primeru so vsi stroški, ki so povezani z vozilom davčno priznani stroški. Sem spadajo stroški amortizacije, goriva, vzdrževanja oz. servisiranja vozila, zavarovanje vozila, stroški nadomestnih delov,… Zaposleni pa lahko službeno vozilo uporabljajo tudi v zasebne namene. Uporaba službenega vozila v zasebne namene je ugodnost, od katere je potrebno obračunati boniteto. Obračun bonitete pa ne velja za samostojne podjetnike. V kolikor samostojni podjetnik uporablja službeno vozilo tudi v zasebne namene, mora iz evidence opravljenih poti izračunati razmerje med službenimi in zasebnimi kilometri. V enakem razmerju razdeli stroške v zvezi z vozilom, ki jih ima evidentirane svojih knjigah (stroške amortizacije, goriva, vzdrževanja, zavarovanja,..). Davčno priznani so stroški, ki se nanašajo na službene kilometre. Za uporabo službenega vozila v zasebne namene se šteje tudi prevoz na delo in iz dela. Zaposlenemu, ki sam plačuje gorivo za zasebne kilometre, pripada povračilo stroškov prevoza na delo in iz dela. V kolikor gorivo plačuje podjetje, zaposlenemu to povračila ne pripada.  Višina bonitete  Boniteta za uporabo službenega osebnega vozila v zasebne namene znaša 1,5% nabavne vrednosti vozila mesečno, za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila. Nabavna vrednost, ki je osnova za izračun bonitete, se v drugem, tretjem in četrtem letu zniža za 15%, v petem, šestem, sedmem in osmem letu zniža za 10%, od devetega leta dalje pa le ta znaša 10%. Če zaposleni mesečno prevozi manj kot 500 km v zasebne namene, se nabavna vrednost zmanjša za 50% (posledično se za 50% zmanjša tudi višina bonitete). Omenjena višina bonitete se obračuna v primeru, kadar zaposleni sam krije stroške goriva, ki ga porabi za zasebne vožnje. Če pa delodajalec delavcu zagotovi tudi gorivo za zasebne vožnje, se boniteta poveča za 25%. Primer: Podjetje kupi osebno vozilo, ki ga bo zaposleni uporabljal tudi v zasebne namene. Nabavna vrednost vozila je 30.000 EUR. Kakšna je višina bonitete, je odvisno od tega, koliko km zaposleni naredi v zasebne namene in kdo plačuje gorivo za zasebne kilometre. Seveda pa višina bonitete ni enaka nadomestilu, ki ga zaposleni »plača«, ker ima v uporabi službeno vozilo. V kolikor zaposleni, čigar neto plača znaša 1.500 €, prične uporabljati službeno vozilo v zasebne namene in boniteta znaša 450,00 €, bo njegova neto plača 1.290,00 € (210,00 € nižja). Zasebno vozilo V primeru, kadar zaposleni za službene vožnje uporabljajo zasebno vozilo, jim pripada povračilo stroškov za uporabo zasebnega vozila v službene namene – kilometrina. V skladu z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov, kilometrina, ki se ne všteva v davčno osnovo znaša 0,37 € za vsak prevožen kilometer. Kilometrina je davčno priznana, če je ustrezno dokumentirana in dokazljiva s potnim nalogom. Potni nalogi Vsaka službena pot mora biti ustrezno dokumentirana in dokazljiva. To velja tako za poti, ki jih opravimo s službenim vozilom, kot tudi za poti, ki jih zaposleni opravijo z lastnim vozilom. Upravičenost službenih poti podjetje dokazuje s potnimi nalogi. Oblika potnega naloga ni predpisana, iz njega pa mora biti razvidno, kdo, kdaj in kje je opravil službeno pot ter zakaj je bila pot opravljena. Dejstvo, da je bila službena pot opravljena pa lahko dokazujemo z raznimi prilogami – parkirnimi listki, zapisniki s sestanka, delovnimi nalogi,… Ko se boste naslednjič spraševali, kaj je za vas bolj ugodno – službeno ali lastno vozilo, vam v računovodski družbi Nucleus plus lahko naredimo izračune, ki vam bodo pomagali do optimalne odločitve.  

V kolikor ste kot fizična oseba v letu 2017, drugi fizični osebi oddali nepremičnino v najem, morate do srede 28.2.2018 oddati Napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. To velja tudi v primeru, da oddaje nepremičnine v tujini. Dohodek iz oddajanja premoženja v najem Dohodek iz oddajanja premoženja v najem je opredeljen kot dohodek, dosežen z oddajanjem nepremičnin in premičnin v najem. Pri tem se za oddajanje premoženja šteje vsako oddajanje premoženja na podlagi pogodbe ali na drugi pravni podlagi, s katerim najemodajalec prepusti najemniku določeno premoženje v uporabo ali mu prepusti pravico do uporabe premoženja, najemnik pa mu je za to dolžan plačati najemnino ali drugo nadomestilo. Najbolj pogosti posli oddajanja premoženja v najem so: najem, zakup, podnajem in vzajemno oddajanje premoženja v najem. Dohodek iz oddajanja premoženja v najem se obdavčuje cedularno po 25 % davčni stopnji. Davčna osnova je dosežen dohodek, zmanjšan za normirane odhodke v višini 10 % doseženega dohodka. Namesto normiranih stroškov, lahko zavezanec uveljavlja dejanske stroške vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja, če jih v času oddajanja premoženja v najem za navedeno premoženje plačuje sam. Med te stroške spadajo stroški popravil, potrebnih zaradi ohranjanja nepremičnine v dobrem stanju (npr. beljenje prostorov, zamenjava dotrajanega parketa ali ploščic, popravilo odtokov, zamenjava žlebov, zamenjava razbitih oken), ne spadajo pa stroški popravil, ki bistveno povečujejo vrednost nepremičnine (npr. ureditev dodatne kopalnice, dozidava, postavitev ograj). Tako plačana dohodnina se šteje za dokončni davek. Napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem Davčni zavezanec mora do srede 28.02.2018 vložiti napoved, na podlagi katere davčni organ izda odločbo o višini dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto. Zavezanec za plačilo dohodnine na podlagi odločbe o odmeri dohodnine je zavezanec sam. Napoved vloži davčni zavezanec pri finančnem uradu, pri katerem je vpisan v davčni register. Napoved se lahko vloži tudi preko portala eDavki: brez digitalnega potrdila (registrirate se z uporabo uporabniškega imena in gesla) z digitalnim potrdilom (Kratka navodila z učnim videom o pridobitvi in prevzemu digitalnega potrdila, prijavi in vstopu v eDavke). V Računovodski družbi Nucleus plus pomagamo tudi pri izpolnjevanju davčnih napovedi za fizične osebe.

Skladno z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno lahko družinski člani v podjetju opravljajo kratkotrajno delo. V kolikor se tovrstno delo opravlja v določenih obsegih in so izpolnjeni vsi pogoji, kot jih predpisuje zakon, se to delo ne šteje kot delo na črno.  Kaj je kratkotrajno delo?   Kratkotrajno delo je definirano kot brezplačno delo, ki ga lahko opravljajo izključno določeni družinski člani podjetnika. Kratkotrajno delo lahko opravljajo tudi upokojenci in brezposelne osebe. Vendar pa ta oblika ni primerna za vsa podjetja niti za katerekoli družinske člane. Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ desetimi zaposlenimi ali pa pri samozaposleni osebi z največ desetimi zaposlenimi. Opravljajo ga lahko naslednji družinski člani: zakonec/zunajzakonski partner lastnika; zakonec/zunajzakonski partner enega od staršev lastnika ali solastnika; oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena; starši in otroci lastnika, starši in otroci partnerja.  Koliko časa se lahko opravlja in kako to dokazujemo? Kratkotrajno delo se lahko opravlja največ 40 ur na mesec. Podjetnik mora voditi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu. Ta evidenca mora vsebovati: osebno ime, naslov in davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo; uro začetka in konca opravljanja kratkotrajnega dela, kot jo je potrdila oseba, ki opravlja kratkotrajno delo, po dnevih; skupno število ur opravljenega kratkotrajnega dela na mesečni ravni. Ob začetku in koncu opravljanja kratkotrajnega dela mora evidenco podpisati oseba, ki opravlja delo. To evidenco mora podjetnik hraniti še dve leti po prenehanju opravljanja kratkotrajnega dela. Kaj moramo storiti pred pričetkom kratkotrajnega dela? Če izpolnjujete vse zgoraj navedene pogoje, je potrebno vašega družinskega člana prijaviti in zavarovati za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.  Prijava se opravi na obrazcu M12. Mesečno se opravi plačilo prispevka na Finančni upravi RS (Furs) s predložitvijo obračuna davčnega odtegljaja (REK-2 obrazec, vrsta dohodka 1509 – Plačilo prispevka za ZZ) preko sistema eDavki, do 15. v mesecu za pretekli mesec.

Če ste v lanskem letu prodali vrednostni papir, delež v gospodarski družbi ali investicijski kupon, poskrbite, da boste pravočasno oddali napovedi za odmero dohodnine od teh dohodkov. Če pa ste prejeli obresti, preverite ali morate oddati napoved za odmero dohodnine od obresti. Rok za oddajo je 28. februar 2018. Napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov Napoved morajo vložiti osebe, ki so v letu 2017 odsvojile vrednostne papirje in druge deleže ter investicijske kupone. Najbolj pogosti primeri obdavčljive odsvojitve so: Prodaja vrednostnega papirja Unovčitev investicijskega kupona Prodaja deleža v gospodarski družbi Podaritev deležev v gospodarski družbi Izplačilo lastniškega deleža v primeru prenehanja gospodarske družbe Davčna osnova od katere se plača davek je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Davek se izračuna in plača od davčne osnove po 25-odstotni stopnji in se šteje kot dokončen davek. Za vsakih dopolnjenih pet let imetništva kapitala se stopnja davka znižuje, tako da znaša po dopolnjenih: petih letih imetništva kapitala 15 odstotkov, desetih letih imetništva kapitala 10 odstotkov, petnajstih letih imetništva kapitala 5 odstotkov. Po dopolnjenih dvajsetih letih imetništva se davka ne plača. Napoved se mora vložiti v elektronski obliki preko sistema e-Davki, če je zavezanec v preteklem letu opravil več kot deset obdavčljivih odsvojitev tovrstnega kapitala. V primeru nižjega števila tovrstnih transakcij pa se lahko napoved odda tudi v papirnati obliki. Napoved je treba oddati, ne glede na to, ali je posameznik delnice odsvojil z dobičkom ali z izgubo. Pri tem zakon o dohodnini omogoča, da lahko zavezanec, ki je s prodajo vrednostnega papirja ustvaril izgubo, v istem letu za višino izgube zniža dobiček, ki ga je ustvaril pri prodaji drugega vrednostnega papirja. Pozitivno davčno osnovo lahko znižuje tudi za izgubo, doseženo z odsvojitvijo nepremičnine. Na podlagi napovedi izda davčni organ odločbo o višini dohodnine od dobička iz kapitala v 30 dneh od dneva vložitve napovedi oziroma do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto. Rok za plačilo davka je 30 dni od dneva vročitve odločbe. Odlog ugotavljanja davčne obveznosti V primeru podaritve kapitala zakoncu ali otroku se ugotavljanje davčne obveznosti lahko odloži. Vendar pa ne pozabite do 28. februarja na FURS priglasiti odlog ugotavljanja davčne obveznosti. Če tega ne storite, morate napovedati odsvojitev in plačati davek. Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite Napoved za odmero dohodnine od obresti morajo vložiti vsi, ki so v letu 2017 prejeli več kot 1.000 EUR obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah v Sloveniji in EU-ju. Davčna osnova so obresti, ki presegajo 1.000 EUR, davčna stopnja pa znaša 25 odstotkov. Napoved se lahko odda preko sistema eDavki ali v pisni obliki.

Z letom 2018 je FURS pristojen, da v okviru inšpekcijskega nadzora uvede prekršek zaradi neizplačila plač. Delodajalce, ki ne izplačujejo plač do 18. v mesecu za pretekli mesec, bo FURS sankcioniral. Globa za storjeni prekršek znaša od 450 EUR do 20.000 EUR za delodajalca (odvisno od statusa in velikosti delodajalca). Z globo od 450 EUR do 2.000 EUR pa se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca. V mesecu februarju bodo uslužbenci FURS (tudi z vključitvijo mobilnih enot) izvajali obsežne aktivnosti nadzora delodajalcev, ki niso oddali REK obrazca v zvezi z izplačili plač. Mobilne enote bodo na terenu preverjale ali delodajalci, ki REK obrazcev niso oddali, dejansko tudi niso izplačali plač. Če je delodajalec izplačal plače, ni pa obračunal in plačal prispevkov za socialno varnost, bo FURS zoper njega uvedel postopke v zvezi z določbami Zakona o davčnem postopku.

Spremembe Zakona o dohodnini, ki so začele veljati s 1.1.2018, so prinesle novosti na področju določanja praga za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Tako so lahko v letu 2018 »normiranci« tisti samostojni podjetniki, katerih povprečni prihodki za leto 2016 in 2017 niso presegli 150.000 EUR. Med prihodke se štejejo tudi prihodki povezanih oseb, razen če zavezanec dokaže, da glavni ali eden glavnih razlogov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Kdo so povezane osebe? Povezani osebi sta pravna oseba in fizična oseba, ki opravlja dejavnost (s.p.), če ima ista fizična oseba ali njen družinski član v rezidentu najmanj 25% deleža v kapitalu, upravljanu ali nadzoru. Za družinske člane se štejejo: Zakonec ali oseba, s katero fizična oseba živi v dalj časa v trajajoči življenjski skupnosti; Otroke, posvojenec ali otrok osebe, s katero fizična oseba živi v dalj časa v trajajoči življenjski skupnosti; Starši in posvojitelji; Za namene ugotavljanja višine prihodkov, ki jih lahko realizirajo »normiranci«, se za povezane osebe štejejo tudi bratje in sestre. V Računovodski družbi Nucleus plus »normirancem« pomagamo pri vodenju evidenc, pripravi obračunov DDV, plač ter drugih dohodkov kot tudi obračunov dohodnine od dohodka iz dejavnosti, navedene obrazce v dogovoru z njimi tudi oddamo.

Prejšnji teden ste lahko v naših novicah prebrali, da fizične osebe po novem lahko dostopate do eDavkov brez digitalnega potrdila. Več informacij o tem najdete tukaj. FURS je nekaj dni nazaj objavil seznam dodatnih obrazcev, do katerih fizične osebe lahko dostopajo zgolj z uporabniškim imenom in geslom. Tako lahko od 19. januarja dalje  samo  z uporabo uporabniškega imena in gesla oddate preko eDavkov tudi naslednje obrazce, napovedi, ugovore, obračune: Obračun prispevkov za socialno varnost za kmete Obračun prispevkov za socialno varnost za osebe, prostovoljno vključene v socialno zavarovanje Napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah ustanovljenih v Sloveniji ter v drugih državah članicah EU Napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem Napoved za odmero dohodnine od dividend Napoved za odmero dohodnine od obresti Napoved za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov Napoved za odmero dohodnine Ugovor zoper informativni izračun dohodnine   FURS je poudaril, da se bo proces poenostavitve dostopa fizičnih oseb do portala eDavki nadaljeval še v prihodnje. Ob zaključku procesa bo fizična oseba z uporabo uporabniškega imena in gesla lahko pogledala in oddala vse obrazcev, napovedi, ugovorov in druge dokumente. FURS tudi sporoča, da se vloga za vzdrževane družinske člane lahko odda prek eDavkov vse do 20. februarja 2018. Osebe, ki bodo vlogo  oddale po elektronski poti, čaka tudi 4 dni hitrejše vračilo dohodnine.

Fizične osebe lahko odslej preko sistema eDavki uveljavljalo olajšavo za vzdrževane družinske člane, namenijo del dohodnine za donacije, imajo vpogled v svojo eKartico ter informativni izračun dohodnine zgolj z uporabniškim imenom in geslom. Nabor storitev, ki jih bo mogoče v eDavkih uporabljati zgolj z uporabniškim imenom in geslom, bomo v kratkem še povečali. Za registracijo v sistem eDavki  se bo uporabljalo zgolj ime in priimek, elektronski naslov, davčno številko ter kot varnostni identifikator še številko informativnega izračuna dohodnine za preteklo leto. Prijava z uporabniškim imenom in geslom je zgolj alternativa obstoječi registraciji. Posamezniki, ki bodo želeli, pa bodo lahko še vedno poslovali preko sistema eDavki s certifikatom. Video s praktičnim prikazom registracije v eDavke je objavljen na spletni strani: https: //www.youtube.com/watch?v=ONwTz-lazno&feature=youtu.be. Pravne osebe in fizične osebe z dejavnostjo (ki morajo obvezno poslovati prek sistema eDavki) bodo morale še naprej uporabljati kvalificirano digitalno potrdilo oz. certifikat.

Posebna davčna olajšava za vzdrževane družinske člane se lahko uveljavlja že pri izračunu akontacije dohodnine od dohodkov iz delovnega razmerja, pokojnine ali drugih dohodkov. Osebe, ki med letom niso uveljavljale olajšave ali želijo medletno olajšavo spremeniti, pa morajo najpozneje do 5. februarja 2018 vložiti »Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine«. Po 5. februarju 2018 bodo spremembe možne le v obliki ugovora na informativni izračun dohodnine za leto 2017. Vlogo je mogoče oddati osebno na finančnem davčnem uradu, kjer ima oseba stalno prebivališče, po novem pa tudi elektronsko prek sistema eDavki brez certifikata. V videu (povezava na video https://www.youtube.com/watch?v=EY6R04uLmgk) si lahko ogledate kako hitro in preprosto je oddati obrazec elektronsko. Z oddaje obrazca prek eDavkov se lahko potegujete za 10.000 EUR nagrade. Prejemniki plač in drugih dogodkov lahko optimizirajo svoje davčne obveznosti pri čemer si lahko pomagajo s programom za testni izračun dohodnine, ki je objavljen na portalu eDavki :https://edavki.durs.si/OpenPortal/CommonPages/Documents/New_Doh_Odm.aspx. Z izračunom lahko preverijo, kako naj uveljavljajo olajšavo za vzdrževane družinske člane, da bo izračun dohodnine zanje optimalen.