Finančna uprava (FURS) vse zavezance poziva, da naj začnejo uporabljati prenovljen portal eDavki. Stari portal je namreč deloval le še do 30. septembra 2018. Junija letos je FURS obvestil javnost o prenovi portala eDavki. Zavezancem so omogočili »mehak« prehod na prenovljen portal s tem, da sta bila dobra dva meseca na voljo tako nov kot star portal. Ta možnost je ukinjena s 30. septembrom 2018. Od 1. oktobra dalje bo torej deloval samo še nov portal eDavki. Uporabniki lahko za lažje delo na novem portalu z nastavitvami »DOSTOPNOSTI« izberejo predstavljene barve grafičnih elementov. Za nemoteno delo si lahko uredijo tudi bližnjico do novega portala. Vse razvijalce programskih rešitev za oddajo obrazcev v eDavkih, ki uporabljajo POST za vstop in prenos dokumentov, pa opozarjajo naj čimprej popravijo povezavo do prijavne strani. Od konca septembra dalje se lahko preko eDavkov prijavi v davčni register tudi transakcijske račune, odprte izven Republike Slovenije. Do sedaj so se ti podatki posredovali le v pisni obliki. Z obrazcem Prijavo za vpis podatkov v davčni register o računih, odprtih zunaj Republike Slovenije (pod »Ostale vloge, DR-Račun«) se lahko prijavi transakcijski račun v tujini oziroma sprememba podatkov o računih.

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (v nadaljevanju ZK) je 29. marca 2017 Evropski svet obvestil o odločitvi za izstop iz Evropske unije (v nadaljevanju EU). Na podlagi te odločitve bo ZK prenehalo biti članica Evropske unije s 30. marcem 2019, razen če ne bo dogovorjeno prehodno obdobje. Ko bo ZK zapustilo EU, bo postalo tretja država. Zato se od trenutka izstopa pravila EU na področju carine in posrednega obdavčevanja za ZK ne bodo več uporabljala. Blago, vneseno na carinsko območje EU iz ZK ali izneseno iz carinskega območja EU, bo predmet carinskega nadzora, carinske kontrole ter ustreznih carinskih dajatev. Pri uvozu blaga iz ZK, se bo v skladu z Direktivo o DDV obračunal DDV, medtem ko bo DDV pri izvozu iz EU oproščen. Z izstopom prav tako ne bodo več veljala dovoljenja za carinske poenostavitve, ki so jih izdali organi ZK na podlagi Evropske zakonodaje. Različna področja Evropske zakonodaje za nekatere vrste blaga predvidevajo, da njihov uvoz iz tretjih držav v EU oziroma izvoz iz EU v tretje države odobri oziroma dovoli pristojni organ države članice EU. Z izstopom bo tako potrebno pridobiti odobritve oziroma dovoljenja tudi za blago pri uvozu iz ZK v EU oziroma pri izstopu iz EU v ZK. BREXIT bo čutiti na področju carin in carinskih postopkov, davka na dodano vrednost, uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, raznih prepovedi in omejitev ter posledično tudi pri pridobivanju raznih dovoljenj za izvoz/uvoz določenih vrst blaga. V kolikor EU in ZK ne skleneta posebnih dogovorov, navedeno pomeni daljše postopke pri dobavi blaga zaradi dodatnih administrativnih postopkov, prav tako pa bo zaradi uvoznih in izvoznih dajatev trgovanje postalo dražje kot je bilo do sedaj. Če EU in ZK ne bosta sklenila posebnih dogovorov pa bo BREXIT vplival tudi na druga področja gospodarstva: trg delovne sile, trg kapitala in nepremičnin, finančne storitve kot tudi na trg cen surovin in hrane ter druga področja. Vsem, ki poslujete z ZK, zato priporočamo, da preverite kako bo BREXIT vplival na vaše poslovanje ter kakšne postopke boste morali izvesti, da boste lahko z ZK nemoteno poslovali. Izstop ZK iz EU bo sigurno povzročil motnje v poslovanju. Na spletni strani Evropske komisije, Generalnega direktorata za obdavčenje in carinsko unijo GB najdete dodatne informacije za gospodarske subjekte o vplivu izstopa ZK iz EU na področje carin, posrednih davkov ter prepovedi in omejitev.   Povezava: https://ec.europa.eu/taxation_customs/uk_withdrawal_en

Banka Slovenija pojasnjuje, da zakonodaja od samostojnih podjetnikov ne zahteva več, da morajo imeti v zvezi z opravljanjem dejavnosti ločen transakcijski račun. Samostojni podjetnik ima tako lahko samo en transakcijski račun, zakonska obveznost banke pa je, da pri komitentu preveri za kakšen namen namerava uporabljati transakcijski račun, ter potem temu ustrezno označi transakcijski račun za potrebe vodenja registra transakcijskih računov. Do ločevanja transakcijskih računov je prišlo, ker morajo banke AJPES-u zagotavljati podatke za vzpostavitev in vodenje registra transakcijskih računov, pri tem pa morajo navesti za kakšno vrsto računa gre glede na status imetnika računa ali glede na lastnosti sredstev na računu. Transakcijski računi subjekta vpisanega v poslovni register (mednje sodijo tudi samostojni podjetniki oziroma zasebniki) se namreč vodijo pod oznako »T«. Ti računi se vodijo v poslovnem delu registra transakcijskih računov in so javni. Transakcijski računi fizičnih oseb, ki niso javno dostopni, pa se vodijo pod oznako »A«. Banka Slovenija nadalje pojasnjuje, da je poslovna odločitev banke kakšen transakcijski račun bo za podjetnika dejansko odprla, poslovni ali osebni račun. To je torej predmet dogovora med njo in njenim komitentom. Pomembno je le, da banka transakcijski račun preko katerega bo oseba opravljala dejavnost, označi z oznako »T« ter da se vodi v poslovnem delu registra transakcijskih računov in je javen. V preteklosti so nekateri podjetniki uporabljali osebni račun tudi za opravljanje svoje dejavnosti. Posledično ti transakcijski računi niso bili vidni v registru transakcijskih računov, ki ga vodi AJPES. Do 1. julija so morali ti podjetniki svoji banki sporočiti, da uporabljate osebni račun tudi za opravljanje svoje dejavnosti, da je le-ta ustrezno označila transakcijski račun za potrebe vodenja registra transakcijskih računov. Zakonodaja predvideva kazni za vse podjetnike, ki tega niso storili.

Finančna uprava se je lotila obsežne prenove eDavkov, pri čemer prenova zajema več faz. Od 8. julija dalje so nam na voljo grafično prenovljeni eDavki. Do informacij po novem dostopamo preko nove sheme opisa storitev, kar pomeni, da imamo na enem mestu opis storitve, ki nas nato vodi do oddaje obrazca. Ker razvoj prenovljenega portala še ni v celoti zaključen, opozarjajo na možnost napak in drugih omejitev. Zaradi tega je še vedno dosegljiv tudi star portal na naslovu https://edavki.durs.si/OpenPortal/. Konec leta planirajo, da bo fizičnim osebam na voljo mobilna aplikacija eDavki. Med številnimi novimi funkcionalnosti bo mobilna aplikacija ponujala tudi personalizirani koledarček, preko katerega bodo zavezanci prejemali obvestila o svojih konkretnih obveznostih in pravicah (npr. obvestilo o izteku roka plačila določenega davka). V naslednjem letu pa se bo začela tehnična nadgradnja sistema eDavki, pri tem bodo postopoma uveljavili številne poenostavitve, ki bodo zavezancem olajšale uporabo sistema. Med novostmi tako med drugim načrtujejo storitev za spletno prijavo in e-podpis SI-PASS, na podlagi katerega bodo lahko sistem eDavki nemoteno uporabljali vsi davčni zavezanci, ne glede na to kakšen računalnik ali operacijski sistem uporabljajo. FURS prenavlja tudi svojo spletno stran www.fu.gov.si. Strani prenavljamo postopoma, stran po stran in naj bi jih prenovili predvidoma do oktobra 2018. Prenovljene strani bodo povezane z novimi e-Davki.

Z uveljavitvijo novega Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin  je z letom 2018 prišlo do nekaterih sprememb v ureditvi poročanja o sklenjenih pravnih poslih z nepremičninami v Evidenco trga nepremičnin (ETN).  Z letom 2018 fizičnim osebam ni potrebno več poročati o najemnih poslih s stavbami in deli stavb Geodetski upravi RS. Za najemne posle s stavbami in deli stavb, ki jih najemodajalec – fizična oseba sklene z najemojemalci – fizičnimi osebami so najemodajalci po novem dolžni poročati FURS-u ob oddaji napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. To velja za vse najemne posle, ki jih bodo najemodajalci – fizične osebe sklenili v letu 2018 z najemojemalci – fizičnimi osebami. Le te bodo dolžni poročati FURS-u prihodnje leto ob oddaji napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem za leto 2018. Najemne posle s stavbami in deli stavb, ki jih najemodajalci – fizične osebe sklenejo z najemojemalci – pravnimi osebami, samostojnimi podjetniki ali drugimi osebami, ki so v skladu s predpisi dolžni plačati akontacijo dohodnine ob izplačilu najemnine, so od 1.1.2018 dalje dolžni poročati najemojemalci. Ti najemojemalci so morali sporočiti podatke o najemnih pravnih poslih, ki so jih sklenili s fizičnimi osebami v času od 1. januarja 2018 do 26. junija 2018,  do 15. julija 2018. V ETN se po novem poročajo le najemna posla, ki so sklenjena za najmanj 6 mesecev. Po novem je prenehala tudi obveznost poročanja lizingodajalcev o aneksih k pogodbam,  predčasnih prekinitvah ali odpovedih pogodb o finančnem najemu. Še vedno pa so dolžni poročati o sklenjenih pogodbah o finančnem najemu za posle z nepremičninami, za katere se pri prodaji obračuna DDV.

Zakon o delovnem razmerju določa, da mora delodajalec delavcu vsako leto izplačati regres za letni dopust. Rok za izplačilo regresa za letni dopust Rok za izplačilo regresa za letni dopust je 1. julij tekočega koledarskega leta. V izjemnih primerih, če je tako določeno s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti in če ima delodajalec resne likvidnostne težave, se lahko regres izplača tudi do 1. novembra. Višina regresa za letni dopust Minimalna višina regresa za letni dopust je določena v zakonu in je minimalna bruto plača, ki v letu 2018 znaša 842,79 EUR. V zakonu je določen minimum pravic delavca, seveda lahko kolektivna pogodba določi višji znesek regresa za letni dopust. Sorazmernost pri določanju višine regresa za letni dopust Sorazmernost pri določanju višine regresa za letni dopust lahko delodajalec uveljavlja za delavca, ki je  zaposlen za krajši delovni čas ali če sklene z delavcem pogodbo o zaposlitvi med koledarskim letom. Za vsak mesec zaposlitve je delavec upravičen do ene dvanajstine zneska re­gresa za letni dopust. Zakon določa tudi izjeme med delavci, ki delajo skrajšan delovni čas in zanje ne velja sorazmernost pri določanju višine regresa za letni dopust oziroma jim pripada celotni regres za letni dopust. To so delavci, ki delajo krajši delovni čas po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali predpisih o starševskem dopustu. Obdavčitev regresa za letni dopust Vsi dohodki iz delovnega razmerja, kamor sodi tudi regres za letni dopust, so obdavčeni z dohodnino. Akontacija dohodnine se obračuna po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. V primeru, da delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega, se akontacija dohodnine izračuna po stopnji 25 %. Akontacijo dohodnine je potrebno plačati v 5 dneh po izplačilu regresa za letni dopust. Obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost od regresa za letni dopust Maksimalna višina zneska regresa za letni dopust, ki je oproščen plačila prispevkov za socialno varnost, je 70 % povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji in trenutno znaša 1.169,48 EUR. V primeru, da delodajalec izplača višji znesek, je potrebno od zneska, ki presega 70 %, obračunati in v 5 dneh po izplačilu regresa tudi plačati prispevke za socialno varnost. Prispevke za socialno varnost, ki izhajajo iz dohodkov iz delovnega razmerja, se obračuna in jih je potrebno plačati tudi v primeru, če se delovno razmerje na željo delavca prekine, delodajalec pa ne zahteva vračilo preveč plačanega regresa ali ne vloži zahtevka za vračilo po civilnem pravu. Plačati mora prispevke za socialno varnost od izplačanega regresa za letni dopust, ki je glede na sorazmerni del višji od 70 % povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v RS. Regres je v celoti davčno priznan strošek.

  Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) v 20. členu opredeljuje posebne primere zavarovanja. V kolikor je zavarovanec zavarovan na tej osnovi, za zavarovanje plačuje pavšalne zneske. Na podlagi Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja je določena nova višina pavšalnih prispevkov, ki začnejo veljati od 1. aprila dalje. Novi zneski pavšalnih prispevkov Novi prispevki za vrednotnico S 1. aprilom 2018 se spreminja tudi višina prispevkov za osebno dopolnilno delo na posamezno vrednotnico. Nova višina tako znaša 7,37 EUR za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 2,11 EUR za zdravstveno zavarovanje (skupaj 9,48 EUR) in se obračuna na posamezno vrednotnico.      

959.789 zavezancev za dohodnino bo v tem tednu po navadni pošti prejelo informativne izračune za dohodnino za leto 2017. Če ste tudi vi med njimi, preverite, ali so vključeni podatki o prejetih dohodkih pravilni. Preverite tudi, ali imate upoštevane olajšave o vzdrževanih družinskih članih. Rok za vložitev ugovora se izteče 30. aprila 2018. Preverite pravilnost podatkov Zavezanci za dohodnino, ki boste v tem tednu prejeli informativne izračune za dohodnino, morate le te natančno pregledati in preveriti pravilnost podatkov. Podatke preverite s podatki, ki ste jih prejeli od izplačevalcev vaših dohodkov. V kolikor so podatki nepravilni ali pomanjkljivi, morate do 30.4.2018 vložiti ugovor, na podlagi katerega vam do davčni organ izdal dohodninsko odločbo. Ugovora ni potrebno vlagati, če razlika ne presega 1 EUR. Ugovor lahko vložite elektronsko prek sistema eDavki, s kvalificiranim digitalnim potrdilom ali zgolj z uporabniškim imenom in geslom preko računalnika, tabličnega računalnika ali pametnega mobilnega telefona. Lahko pa oddate obrazec v papirnati obliki, ki ga prejmete na vseh finančnih uradih ali si ga natisnete s spletne strani Finančne uprave RS. Če ugovora ne vložite, se to šteje za davčni prekršek, za katerega je predpisana globa od 250 EUR do 400 EUR. Ugovor lahko vložite tudi, v kolikor niste uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, pa bi jo želeli uveljavljati. V kolikor pa se z informativnim izračunom strinjate, vam ni potrebno storiti ničesar. Po poteku roka za ugovor bo informativni izračun samodejno postal odločba. Dohodki iz tujine Če ste v letu 2017 prejeli kakršnekoli dohodke iz tujine in jih niste napovedali že med letom, morate to storiti v ugovoru zoper informativni izračun. V kolikor pa informativnega izračuna niste prejeli, ker so edini dohodki, ki jih prejemate, prejeti iz tujine, ste dolžni vložiti napoved za letno odmero dohodnine.

Kot vsako leto, tudi letos na velikonočni petek 30.3.2018, banke in hranilnice ne bodo izvajale medbančnega plačilnega prometa, zato morate davčne obveznosti poravnati že v četrtek 29.3.2018. Zavezanec za DDV predložiti obračun DDV do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja. Izjema so zavezanci, ki opravljajo transakcije znotraj Evropske Unije, ki morajo obračun DDV predložiti do 20. dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja. Tako kot obveznost za predložitev DDV obračuna, Zakon na dodano vrednost določa tudi rok za plačilo. Zavezanec mora plačati DDV najpozneje zadnji delovni dan naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja. Rok za predložitev in plačilo DDV za mesec februar tako 30.3.2018. Ker pa v petek 30.3.2018 banke in hranilnice ne bodo izvajale medbančnega plačilnega prometa, na ta dan ne boste mogli poravnati svoje davčne obveznosti. Rok za izpolnitev obveznosti, ki zapadejo v petek, 30. 3. 2018, se NE prenese na naslednji delovni dan. To pomeni, da je obveznost zavezanca, ki zapade pri FURS 30. 3. 2018, pravočasno poravnana, če je plačana 29. 3. 2018.

S 1. marcem 2018 je Uprava Republike Slovenije za javna plačila – UJP omogočila pravnim in fizičnim osebam plačevanje davkov in prispevkov brez stroškov plačilnih storitev. Plačevanje obveznih dajatev je možno na plačilnih mestih UJPlačam s plačilnimi karticami (Mastercard, Maestro, Visa in Karanta). Plačilo z gotovino na omenjenih mestih ni možno. Kje lahko plačate brez provizij? Plačevanje je možno na naslednjih negotovinskih plačilnih mestih UJPlačam: 1. na sedežu območnih enot UJP • Koper, Pristaniška ulica 10, 6000 Koper, • Kranj, Slovenski trg 2, 4000 Kranj, • Ljubljana, Dunajska cesta 25, 1000 Ljubljana, • Murska Sobota, Slovenska ulica 2, 9000 Murska Sobota, • Novo mesto, Kočevarjeva ulica 1, 8000 Novo mesto, • Postojna, Ljubljanska cesta 5, 6230 Postojna, • Slovenska Bistrica, Ljubljanska cesta 11, 2310 Slovenska Bistrica, • Žalec, Šlandrov trg 22, 3310 Žalec 2. na dislociranih enotah UJP: • Celje, Aškerčeva ulica 12, 3000 Celje in • Nova Gorica, Ulica Gradnikove brigade 2, 5000 Nova Gorica, • Maribor, Titova cesta 10, 2000 Maribor Kaj lahko plačate brez provizij? Na negotovinskih plačilnih mestih UJPlačam lahko plačate vse obvezne dajatve pravnih in fizičnih oseb: davek na dodano vrednost, dohodnino, prispevke za socialno varnost, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, takse, globe ipd., ki se plačujejo na račune javnofinančnih prihodkov. Ne teh mestih pa ni mogoče plačati drugih obveznosti, kot npr.: elektrike, telefona, komunale,…