Zadnji mesec v letu ni kakor drugi, to je mesec radosti in druženja, družinske povezanosti, miru, spokoja ter mnogih dobrot. December je tudi čas obdarovanja, tudi zaposlenih in njihovih otrok. Darila so različno davčno obravnavana, o čemer pa je potrebno razmisliti še pred obdarovanjem. DARILA ZAPOSLENIM Darila, ki jih zagotovi delodajalec zaposlenemu so boniteta. To pomeni, da se vrednost darila všteva v osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost in v osnovo za obračun akontacije dohodnine. Izjema so darila, ki jih delodajalec ne zagotavlja redno ali pogosto in katerih vrednost v mesecu ne presega 15 eur. Bonitete tudi ni potrebno obračunati ob novoletni pogostitvi zaposlenih. Stroški daril in organizacije novoletne pogostitve za zaposlene, od katerih se ne obračuna boniteta, je davčno nepriznan odhodek. Pri teh stroških delodajalec ne sme uveljavljati odbitek DDV. DARILA DANA OTROKOM ZAPOSLENIH Če delodajalec podari darilo otroku zaposlenega, od darila ni potrebno obračunati prispevkov in davkov, če je darilo dano otroku do starosti 15 let, v mesecu decembru in če njegova vrednost ne presega 42 eur. Izpolnjena morajo biti vsa tri merila, sicer šteje darilo za obdavčljivi dohodek. Kadar vrednost darila preseže znesek 42 evrov ali je obdarovani otrok starejši od 15 let, merila za neobdavčeno obdarovanje niso izpolnjena. V tem primeru darilo šteje za boniteto zaposlenega starša in se obdavči skupaj z njegovo plačo. Po pojasnilih Finančne uprave je strošek teh daril davčno priznan odhodek, ne sme pa se ob nakupu uveljavljati odbitek DDV. Obdarovanje otrok se lahko izvede v denarju, bonih, ali materialni obliki (igrače, knjige, pogostitev…). Paziti je potrebno, da celoten strošek (vrednost pogostitve in darila skupaj) ne presega meje 42 eur.

Mnogo delodajalcev bo konec leta izplačalo del plače za poslovno uspešnost. Tem izplačilom pogovorno pravimo tudi trinajsta plača, božičnica, letna nagrada, novoletna nagrada in podobno. Od leta 2017 od teh izplačil ni potrebno plačati dohodnine –  seveda če so izpolnjeni pogoji določeni z davčno zakonodajo. Po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) je plačilo za poslovno uspešnost opredeljeno kot sestavni del plače, če je tako dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Vendar davčno ugodnejša obravnava plačila za poslovno uspešnost ne velja za vsa plačila za poslovno uspešnost, ki so dogovorjena v skladu z ZDR-1, ampak so pogoji določeni z davčno zakonodajo. Davčna zakonodaja določa, da se del plače za poslovno uspešnost, ki je izplačan enkrat letno in do višine 100% zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji (cca 1.669 €), ne šteje v osnovo za obračun dohodnine, kar pomeni, da od tega zneska ni potrebno plačati dohodnine. Ugodnejša davčna obravnava se uporablja za tista izplačila, ki so izplačana enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, pri katerih je izpolnjen eden od naslednjih dveh pogojev: • Pravica do tega izplačila je opredeljena v splošnem aktu delodajalca, s katerim so seznanjeni vsi zaposleni. Hkrati pa morajo imeti vsi zaposleni pravico do izplačila (pogoji do pridobitve pravice morajo biti v aktu določeni enotno za vse delavce) ali • Pravica do tega izplačila je opredeljena v kolektivni pogodbi, kjer so določena merila za pridobitev pravice zaposlenega do plačila za poslovno uspešnost (ni nujno, da so pogoji določeni enotno za vse delavce). Izbira kriterijev in meril je prepuščena delodajalcem, pomembno je le, da jih opredelijo v splošnem aktu, oziroma da so predmet socialnega dialoga s sindikati, če so opredeljeni v kolektivni pogodbi.  Določba zakona tako ne določa, da morajo vsi delavci dobiti absolutno enak znesek, temveč, da del nagrade prejmejo vsi delavci, ki izpolnjujejo pogoje, ki so vnaprej določeni in znani. Velja pa tudi, da mora biti del plače za poslovno uspešnost izplačan v denarju, če ne želite plačati dohodnine.  FURS namreč v svojih pojasnilih pravi, da je davčno ugodnejše obravnave lahko deležen le tisti dohodek, ki bo, poleg ostalih zakonskih pogojev, izpolnjeval tudi pogoj izplačila v denarni obliki. Na koncu pa moramo še poudariti, da čeprav omenjeni dohodki v določenem delu niso obdavčeni z dohodnino, pa so v celoti obdavčeni s prispevki za socialno varnost (s prispevki delojemalca in delodajalca).

Od leta 2007 lahko vsi dohodninski zavezanci del svoje odmerjene dohodnine (do 0,5%) namenite organizacijam, ki delujejo s splošno koristnim namenom. Če se odločite za takšen način doniranja, ne boste v ničemer finančno prikrajšani. Donacija namreč ne vpliva na višino vračila ali doplačila vaše dohodnine. Čas za odločitev ali boste komu namenili del dohodnine za leto 2018 imate samo še do konca leta. Komu lahko donirate? Dohodnino lahko namenite enemu ali največ petim upravičencem, ki so objavljeni na Seznamu upravičencev do donacij za leto 2018. Na seznamu je objavljenih več kot pet tisoč upravičencev, med katerimi so humanitarne organizacije, zdravstvene, kulturne, športne organizacije in tudi organizacije s področja zaščite in reševanja. Če se donacija nameni enemu upravičencu, se mu lahko dodeli največ 0,5% od odmerjene dohodnine; če pa se razdeli med več upravičencev, pa se lahko posameznemu upravičencu nameni 0,1%, 0,2%, 0,3% ali 0,4% dohodnine. Kako doniraš? Poseben obrazec Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije  morate oddati osebno ali po pošti na finančni urad, kjer imate prebivališče. Še preprosteje donirate preko portala eDavki, kjer izpolnete obrazec Doh-Don Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije. Vanj preprosto vpišete davčno številko prejemnika donacije in obrazec oddate. Zahteva se bo prvič upoštevala za tisto odmerno leto, v katerem je bila poslana. To pomeni, da se zahteva, ki jo boste poslali v letu 2018 upoštevala pri odmeri dohodnine za leto 2018, ki pa se izvaja v letu 2019. Vložena zahteva velja do preklica ali do spremembe zahteve. Zahtevo torej vložite le takrat, ko jo vlagate prvič ali če želite del dohodnine za donacije nameniti komu drugemu. Kako smo donirali v letu 2017? Po podatkih finančne uprave se je za donacijo dela dohodnine za leto 2017 odločilo več kot 461 tisoč zavezancev, kar znaša okoli 30 odstotkov zavezancev. Skupno  se je nabralo skoraj 4,6 milijona evrov. Če še niste izbrali organizacije, ki ji boste donirali del svoje dohodnine, storite to čimprej. Odločitev, da namenite del dohodnine za leto 2018 za donacije, morate posredovati FURS-u do konca leta.  

Sigurno ste že začeli zbirati ideje, kako boste letos ob novem letu obdarili poslovne partnerje. Pred izbiro darila pa je dobro preveriti, kako je poslovno darilo obdavčeno oziroma kaj morate narediti, da boste ob obdaritvi poslovnih partnerjev delovali skladno z davčno zakonodajo. Ali ste vedeli da mora podjetje (organizacija, oseba, ki opravlja dejavnost), ki daje darila poslovnim partnerjem, pred izročitvijo darila pridobiti davčno številko obdarjenca? To mora pridobiti ne glede na to ali je darilo obdavčeno ali ne. Darila poslovnim partnerjem namreč predstavljajo po Zakonu o dohodnini drug dohodek. Zaradi tega priporočamo, da o danih darilih vodite evidenco. V določenih primerih je potrebno od daril tudi obračunati dohodnino po stopnji 25%. Samo če vrednost darila ne presega 42 eur oziroma če vrednost vseh daril prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 eur, dohodnine ni potrebno obračunati in o danem darilu ni potrebno poročati davčni upravi. Če darilo ne presega 80 eur, podjetju ni potrebno plačati davka, mora pa o izplačilu poročati davčni upravi. Če pa darilo presega zgoraj omenjene številke, mora podjetje izračunati in plačati akontacijo dohodnine za obdarjenca v višini 25 %. Pri tem naj poudarimo, da je z vrednostjo darila mišljena tržna vrednost, ki vključuje DDV. V skladu z Zakonom o davku od dohodka pravnih oseb spadajo darila poslovnim partnerjem (z logotipom ali brez) med stroške reprezentance, ki so davčno priznani le delno (50% vrednosti). Sigurno se boste ob nakupu daril tudi vprašali kaj pa z DDV-jem: ali DDV lahko uveljavljate kot odbitek DDV ali ne? Zakonodaja določa, da ob nakupu  poslovnih daril manjših vrednosti podjetje lahko uveljavila odbitek DDV, če so pri tem izpolnjeni naslednji trije pogoji: • vrednost je omejena na 20 evrov, • ne sme biti protidobave blaga ali storitve s strani prejemnika darila, • darilo se daje v okviru opravljanja dejavnosti prejemnika, občasno in ne vedno istim osebam. Če pogoji niso izpolnjeni se DDV ne sme odbiti.  

Za plačilo oktobrskih prispevkov za socialno varnost, ki zapadejo v plačilo 20. novembra, boste kmetje in osebe, ki ste prostovoljno vključene v socialna zavarovanja, od Finančne uprave namesto položnic dobili sporočilo na mobilni telefon (SMS) z vsemi potrebnimi podatki za plačilo. Prva obveščanja prek SMS sporočil bodo 16. novembra. Zavezanci boste v sporočilu obveščeni o višini zneskov prispevkov za socialna zavarovanja, ki jih je treba plačati za oktobrsko obračunsko obdobje, ter o podatkih potrebnih za nakazilo (transakcijski računi, sklici). FURS zato vse kmete in prostovoljno vključene v socialna zavarovanja poziva, da preverite, ali ste za namene obveščanja že sporočili svojo mobilno številko. Če številke niste sporočili, boste še naprej prejeli položnice. FURS-u lahko mobilno številko skupaj z dovoljenjem za njegovo uporabo za namen splošnega obveščanja sporočite preko portala eDavki in sicer preko zavihka »Zbiranje podatkov na podlagi privolitve«. Podatke pa lahko sporočite tudi v pisni obliki na obrazcu PRIVOLITEV, ki ga oddate na finančni urad, kjer imate prebivališče. Zaenkrat bo FURS SMS obveščanje uporabljal zgolj za zgoraj omenjeni namen, postopoma pa imajo namen dodati še druga obveščanja prek SMS sporočil ali elektronske pošte.

Podjetniki in druge osebe, ki opravljate dejavnost, morate vsak mesec plačati štiri različne prispevke za socialno varnost in še akontacijo dohodnine, če znesek akontacije presega 400 evrov (če znesek ne presega 400 eur se akontacija dohodnine plača v trimesečnih obrokih). Mesečno to pomeni 5 plačil oziroma 60 plačil na leto. Ali veste, da lahko na enem plačilnem nalogu združite plačila, ki se nanašajo na isto javnofinančno blagajno oziroma se nakažejo na isti transakcijski račun.  To pomeni, da lahko mesečno namesto petih različnih plačilnih nalogov izpolnite le tri in si tako zmanjšate stroške plačilnih storitev. Obvezno je treba ločeno plačati Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavodu za zdravstveno zavarovanje. S tretjim plačilnim nalogom, ki je namenjen proračunu Republike Slovenije, pa lahko plačate skupaj akontacijo dohodnine, prispevek za starševsko varstvo in prispevek za primer brezposelnosti. Pozorni pa morate biti na sklic, ki ga navedete pri plačilu. Sklic SI19 davčna številka-99996 omogoča, da z enim plačilnim nalogom poravnate vse davke v okviru posameznega prejemnika sredstev. S tem, ko  vpišete ta sklic, prostovoljno dopustite, da se s plačilom pokrivajo najstarejše davčne obveznosti po datumu zapadlosti. Zato ta sklic lahko uporabljate le, če vse davčne obveznosti plačujete redno. V nasprotnem primeru, ko želite pokriti točno določeno davčno obveznost, pa ne smete uporabiti splošnega sklica 99996, ampak morate za vsako vrsto davka narediti ločen plačilni nalog in navesti sklic, ki se uporablja zanj. S 1. marcem 2018 pa lahko plačujete vse davke in prispevke tudi brez stroškov plačilnih storitev. Uprava Republike Slovenije za javna plačila namreč omogoča  plačevanje obveznih dajatev brez stroškov plačilnih storitev na plačilnih mestih UJPlačam s plačilnimi karticami (Mastercard, Maestro, Visa in Karanta) in z mobilnimi denarnicami, ki podpirajo plačevanje s plačilnimi karticami. Preverite tukaj kje imate najbližje plačilno mesto UJPlačam.

Edina stalnica v življenju so spremembe. V računovodski družbi Nucleus plus se tega dobro zavedamo, zato se je kar 9 naših sodelavcev v začetku oktobra udeležilo  Kongresa izvajalcev računovodskih storitev. Kongres v organizaciji Zbornice računovodskih servisov je bil že 20. po vrsti, zbralo se je 300 udeležencev,  za njegov nemoten potek pa je skrbela naša direktorica Ksenija Prosen. Seznanili smo se z razvojem novih sodobnih tehnologij, ki bodo v prihodnje precej krojile poklic računovodje. Nove tehnologije prinašajo nove proizvode in storitve, nove načine poslovanja,… zato je mag. Tadeja Rupnik iz Ministrstva za finance predstavila regulacijo kripto valut in njihovo računovodsko in davčno obravnavo. V Računovodski družbi Nucleus plus nenehno sledimo razvoju sodobnih tehnologij a se predvsem zavedamo, da mora ostati varnost in varovanje podatkov na prvem mestu. Opravljanje storitev v tujini že dolgo ni več novost. Prav tako ni novost napotitev delavcev na delo v tujino. Čeprav je trg dela načeloma odprt, se pri napotitvah srečamo z nemalo pravnimi ter tudi davčnimi zahtevami. Posebnosti, na katere moramo biti pozorni sta nam predstavila mag. Helena Polič Kosi in Damjan Pal. S 1.1.2019 pa se spreminjajo tudi Slovenski računovodski standardi. Andreja Bajuk Mušič je predstavila spremembo pri računovodenju najemov – med osnovnimi sredstvi se bodo po novem znašla vsa sredstva, ki jih ima podjetje v lasti ali najemu. Torej tudi tista, ki jih ima v poslovnem najemu. Obstajajo pa tukaj izjeme, ki mikro in majhnim družbam dovoljujejo, da poslovne najeme evidentirajo še vedno med stroški najemnin. Kongres pa smo zaključili s predavanjem dr. Željka Ćurića, Vodenje sebe in drugih v kriznih situacijah. Med drugim je poudaril: »Definirati krizo za posamezno osebo v določeni situaciji je ena najbolj zahtevnih nalog. Izhaja iz pravila, da ljudje ne reagiramo na situacijo, ampak na pomen, ki ga sami situaciji pripišemo. Krize ne definira vsebina dogodka, ampak način, kako oseba ta dogodek doživlja. Ne obstaja dogodek, ki ga bomo vsi enako prepoznali kot kriznega.« Naj s to mislijo tudi zaključimo povzetek vsebin o katerih je tekla beseda na jubilejnem 20. Kongresu izvajalcev računovodskih storitev. Mi bomo te vsebine in napovedane spremembe še naprej spremljali in vas o njih seveda obveščali. Tako bomo preprečili kakšno krizno situacijo, do katere bi prišlo, če bi nas našla nepripravljene. Čisto na koncu naj še omenim, da so vsebine predavanj zbrane v zborniku na 120 straneh, ki jih lahko naročite na spletni strani ZRS. Več pa lahko vidite tudi na povezavi:  https://kongres-zrs.gzs.si/Novice/ArticleId/68056/20-kongres-izvajalcev-racunovodskih-storitev-v-besedi-in-sliki      

Zaradi vse pogostejših utaj DDV pri pridobitvah rabljenih vozil iz drugih držav članic EU bo FURS v primeru suma utaje pred odmero davka na motorna vozila (DMV) zahteval zavarovanje izpolnitve obveznosti za DDV v obliki gotovinskega pologa. FURS ugotavlja čedalje več nepravilnosti in utaj DDV pri pridobitvah rabljenih vozil iz drugih držav članic EU. Če je kupec fizična oseba, se od pridobitve rabljenega vozila DDV ne obračuna v Sloveniji temveč praviloma v državi članici EU prodajalca. Kadar pa rabljeno vozilo iz druge države članice EU pridobi davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, in je prodajalec uporabil oprostitev plačila DDV, nastane od pridobitve vozila obveznost obračuna DDV v Sloveniji. Zaradi tega se želijo preprodajalci, ki bodo vozila nato prodali fizični osebi, izogniti plačilu DDV v Sloveniji, saj s tem dosežejo nižje prodajne vrednosti vozil in tako pridobijo nepošteno konkurenčno prednost v primerjavi z davčnimi zavezanci, ki poslujejo zakonito. Pri tem uporabljajo različne sheme, pogosto pa tudi s pomočjo ponarejene dokumentacije in slamnatih prodajalcev. Z namenom preprečiti tovrstne zlorabe, bo FURS poostril nadzor v okviru postopkov odmere DMV. Ti postopki so dolgotrajni, saj pogosto pravilnosti obdavčitve izvedenih transakcij ni mogoče preveriti brez mednarodne izmenjave podatkov. To pa lahko zelo podaljša postopek odmere DMV. Da bodo omogočili odmero DMV pred uvedbo nadzora in s tem tudi registracijo vozila, bodo v primerih, ko se bo na podlagi predložene dokumentacije pojavil sum glede pravilne izpolnitve DDV obveznosti, pred odmero DMV zahtevali zavarovanje izpolnitve DDV obveznosti iz naslova pridobitve rabljenega vozila. Ob predložitvi zavarovanja v obliki gotovinskega pologa, bo DMV odmerjen, s tem pa bo omogočena registracija vozila, kljub temu, da bodo vzporedno še tekli postopki preverjanja morebitne utaje. Kadar na podlagi predložene dokumentacije ne bo suma na nepravilnosti glede izpolnitve DDV obveznosti, se bo odmera DMV izvedla hitro in brez zahteve za zavarovanje izpolnitve DDV obveznosti.

S 1.1.2019 naj bi prišlo do spremembe Slovenskih računovodskih standardov (SRS), ena od pomembnejših sprememb pa je izkazovanje poslovnih najemov pri najemojemalcih. Po drugi strani pri najemodajalcih ostaja izkazovanje najemov praktično nespremenjeno. Če imate v najemu nepremičnine, avte, tovornjake, stroje ali druga sredstva, preverite, kako boste naslednje leto izkazovali najeme v poslovnih knjigah. Poslovni najem je doslej najemojemalec izkazoval kot strošek najemnine. Najetih sredstev v bilanci stanja ni izkazoval, prav tako pa tudi ne obveznosti, ki izhajajo iz sklenjenih pogodb o najemu. Večja podjetja so večinoma te obveznosti izkazovala med zunaj bilančnimi obveznostmi. Z letom 2019 bodo najemojemalci sredstva v dolgoročnem najemu izkazovali med sredstvi, obveznosti iz naslova najemne pogodbe pa med dolgoročnimi obveznostmi. Sredstvo, pridobljeno na podlagi najema, bo torej sestavni del osnovnih sredstev najemojemalca. Našli ga bomo med opredmetenimi osnovnimi sredstvi, naložbenimi nepremičninami ali neopredmetenimi sredstvi. Strošek najema bo potrebno preračunati, po novem bo v izkazu poslovnega izida razdeljen med stroške amortizacije in stroške obresti. Da vas takoj malo potolažimo. Te novosti ne bo potrebno uporabljati mikro in majhnim organizacijam. Prav tako naj bi veljala zgolj za dolgoročne najeme z dobo najema več kot 1 leto in za najeta sredstva večje vrednosti. Najem večje vrednosti je najem, katerega vrednost znaša nad 10.000 EUR, pri čemer se upošteva vrednost novega sredstva, ki je predmet najema. V teh primerih najemojemalec najemov ne bo izkazal kot sredstvo, temveč bo kot do sedaj izkazal stroške najemnin. Druge predvidene spremembe SRS se nanašajo na izkazovanje prihodkov in izkazovanje učinka odtujitve finančnih naložb merjenih po pošteni vrednosti preko kapitala. Predvidene spremembe SRS najdete na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo.

Študentje in dijaki, ste vedeli, da lahko znižate dohodnino, če uveljavljate stroške prevoza na delo? Dohodki študentov in dijakov za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščenega študentskega servisa ali organizacije, ki opravlja posredovanje dela, so obdavčeni z dohodnino. V davčno osnova dohodka od študentskega dela se všteva celoten prejet dohodek, vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami. Povračila stroškov (npr. nočitev, prevoz)  se vštevajo v celotnem znesku, ne glede na to, ali so izplačana študentu ali dijaku, ali pa je naročnik storitev plačal neposredno ponudniku storitev (npr. hotelu, letalskemu prevozniku). Študentje in dijaki lahko uveljavljajo pri letni napovedi dohodnine dejanske stroške prevoza in nočitev, ki so nastali v povezavi z opravljanjem dela, in si tako znižajo dohodnino. Pri prevozu na delo lahko uveljavljajo povračilo stroškov do višine stroškov javnega prevoza, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od zavezančevega prebivališča. Če pa iz utemeljenih razlogov (pomanjkanje javnega prevoza, časovno neustrezen vozni red ipd.) študent ali dijak ni mogel uporabiti javnega prevoza, pa se mu kot strošek prevoza na delo prizna 0,18 eura za vsak polni kilometer razdalje med prebivališčem in mestom opravljanja dela. Stroški prevoza se priznajo na podlagi dokazil o njihovem nastanku. Pri uporabi javnega prevoza je dokazilo vozovnica. Če študent uporabi lastno prevozno sredstvo, pa mora davčnemu organu predložiti podatek o številu prevoženih kilometrov med prebivališčem in mestom opravljanja dela ter pisno izjavo o uporabi lastnega vozila. V vsakem primeru pa mora predložiti davčnemu organu tudi potrdilo naročnika o mestu opravljanja dela ter poročilo o prisotnosti na delu. Obstajata dva načina uveljavljanja dejanskih stroškov prevoza. Stroške lahko študent ali dijak uveljavlja z zahtevkom že pri sestavi informativnega izračuna dohodnine, in sicer tako, da na FURS do 5. februarja tekočega leta za preteklo leto pošlje pisni zahtevek za uveljavljanje dejanskih stroškov in dokazila. Če navedeni rok zamudi, pa lahko dejanske stroške uveljavlja najpozneje v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine s predložitvijo ugovora, zahtevka in dokazil. Zahtevek za uveljavljanje dejanskih stroškov je objavljen med obrazci na spletni strani FURS. Obrazce se lahko odda preko eDavkov ali v pisni obliki na finančni urad, kjer ima študent ali dijak prebivališče.