V soboto 11. julija je začel veljati četrti protikorona paket z ukrepi za ohranjanje delovnih mest in preprečitvi širjenja virusa COVID-19.  Poglavitni ukrepi se nanašajo na: podaljšanje ukrepa čakanja na delo, določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno, spremembe pri turističnih bonih ter uvedbo mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi. Podaljšanje ukrepa čakanja na delo Podaljša se ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delu od 1. julija do 31. julija 2020. Vlada bo lahko ukrep pred njegovih iztekom s sklepom največ dvakrat podaljšala za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. septembra 2020. Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) bo izplačal delno povračilo za delavca na čakanju v višini 80% nadomestila plače, ki je omejeno z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, to je 892,50 EUR. Delodajalec v obdobju koriščenja ukrepa ne sme odpustiti delavca iz poslovnega razloga ali odpovedati pogodbo o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov. Če je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na delo že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1. julija 2020 dalje, bo lahko vložil vlogo v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, torej do 19.julija. Povračilo nadomestila plače delavcem zaradi odrejene karantene Ukrep povračila nadomestila plač za odrejeno karantene (za delavce, ki ne more delati od doma) velja od 11.7 do 30.9.2020. Višina nadomestila je odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni: • Delavec, ki mu bo odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca, delodajalec pa zanj ne bo mogel organizirati dela na domu, bo imel pravico do nadomestila plače v višini 100% njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas. • Delavec, ki se bo odpravil v državo na zelenem ali rumenem seznamu in mu bo prehodu meje v Slovenijo odrejena karantena ali delavec, ki mu bo odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo (do stika ni prišlo pri opravljanju dela), delodajalec pa zanj ne bo mogel organizirati dela na domu, bo imel pravico do nadomestila v višini 80% njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas. • Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ne bo upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene. Izjeme bodo v primerih smrti bližnjega sorodnika (zakonca, zunajzakonskega partnerja, otroka, staršev) ali rojstva otroka. V teh primerih bo delavec dobil 50 odstotkov svojega siceršnjega plačila, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin. Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, mora najpozneje v treh delovnih dneh od odreditve karantene obvestiti delodajalca, da mu je bila odrejena karantena, in o razlogih, iz katerih mu je bila odrejena karantena. Delavec mora tudi najpozneje v treh delovnih dneh od prejema odločbe o odreditvi karantene to posredovati delodajalcu. Delodajalec bo uveljavljal pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo bo vložil v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v tridesetih dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene. Vlogi bo moral priložiti: kopijo odločbe o odreditvi karantene, izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu oziroma po potrebi tudi izjavo delavca o obstoju posebnih okoliščin za odhod v državo z rdečega seznama. Spremembe pri turističnih bonih Z Zakonom se je odpravil presečni datum 13.3.2020. Z navedeno spremembo se omogoča unovčitev bona pri vseh ponudnikih storitev, ki izpolnjujejo navedene pogoje (vpis v Poslovni register Slovenije, vpis v register nastanitvenih obratov in opravljanje dejavnosti po SKD 2008, in sicer: 55.100, 55.201, 55.202, 55.203, 55.204, 55.209 in 55.300) kadarkoli v letu 2020, in ne le na dan 13. marec 2020. Pri ponudnikih storitev, ki po novem izpolnjujejo pogoje za unovčevanje bonov, bo mogoče bon unovčiti za storitve (nastanitve), opravljene od 11.7.2020 dalje. Mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi Vzpostavila naj bi se mobilna aplikacija za obveščanje oseb o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2. Namestitev in uporaba mobilne aplikacije bo prostovoljna in brezplačna, razen v primerih, ko bo posameznik potrjeno pozitiven na virus ali mu je odrejena karantena. V teh primerih bo namestitev mobilne aplikacije obvezna z vnosom naključne kode.    

Če ste uveljavljali povračilo nadomestila plače zaposlenih na začasnem čakanju na delo ali zaradi odsotnosti iz razloga višje sile, boste morali oddati na portalu Zavoda za zaposlovanje (Portal za delodajalce) še končno poročilo k vlogi. Poročilo je na portalu za delodajalce na voljo od 30. junija, oddati se mora do konca julija 2020. Zavod za zaposlovanje sporoča, da je na njihovem portalu za delodajalce na voljo tudi aplikacija, ki omogoča preverjanje, koliko sredstev ste prejeli pri izplačilu povračil nadomestila plače po Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije in omilitev njenih posledic (ZIUZEOP). Prosijo, da preverite pravilnost podatkov, ki ste jih navedli v vlogi, in jo primerjate z istimi podatki na oddanih obrazcih REK. Če ste se pri tem zmotili, prosijo, da podatke ustrezno popravite.

Država želi pomagati turizmu, zato se je odločila uvesti turistične bone, da bi prebivalce spodbudila k počitnikovanju doma. Boni bodo začeli veljati 19. junija, s tem dnem naj bi tudi začel delovati sistem za unovčevanje turističnih bonov – receptorski portal. Kdo bo dobil turistični bon? Turistični bon bo prejela oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji na dan 13. 3. 2020, ki je: polnoletna oseba oz. oseba, ki bo v letu 2020 dopolnila 18 let (rojena v letu 2002 ali prej). Prejela bo bon v višini 200 eurov, mladoletna oseba (rojena po letu 2002), ki bo prejela bon v višini 50 eurov. Bona ne boste prejeli, temveč je evidentiran kot dobroimetje v v informacijskem sistemu FURS (eDavki). Stanje svojega bona boste lahko spremljali v mobilni aplikaciji eDavki. Od vrednosti bona se ne bo plačala dohodnina, bon se tudi ne bo štel v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev. Pri katerih ponudnikih se bo lahko koristil? Bon se bo lahko unovčil pri ponudniku storitev na področju turizma, ki je poslovni subjekt, vpisan na dan 13. 3. 2020 v Poslovni register Slovenije in v obratu, ki je vpisan na dan 13.3.2020 v register nastanitvenih obratov, ki ga vodi AJPES in opravlja dejavnosti po Standardni klasifikaciji: 55.100 – Dejavnost hotelov in drugih podobnih nastanitvenih obratov, 55.201 – Počitniški domovi in letovišča, 55.202 – Turistične kmetije s sobami, 55.203 – Oddajanje zasebnih sob gostom, 55.204 – Planinski domovi in mladinska prenočišča, 55.209 – Druge nastanitve za krajši čas, 55.300 – Dejavnost avtokampov, taborov. Bon se bo lahko unovčil le za nastanitev ali za nastanitev z zajtrkom od 19. 6. 2020 (prva možna nočitev 19. – 20. 6. 2020) do 31. 12. 2020 (zadnja možna nočitev 30. – 31. 12. 2020). Kako bom bon koristil? Oseba je ob prijavi dolžna seznaniti ponudnika storitev, da bo za opravljeno storitev unovčila bon. Predlagamo, da to storite že ob rezervaciji. Oseba bo potrdila koriščenja bona s podpisom obrazca Potrditev unovčitve bona ter bo morala predložiti tudi kopijo identifikacijskega dokumenta. Če bo skupaj letovalo več oseb (npr. družina), bodo vsi člani pisno potrdili koriščenje bona na enem obrazcu. Bon se lahko unovči za več opravljenih storitev v manjših zneskih. Kako se bo unovčil bon mladoletne osebe? Bon, ki se glasi na mladoletnega upravičenca, bodo unovčili zanj starši oziroma zakoniti zastopnik ali druga oseba, h kateri je mladoletni upravičenec z odločbo pristojnega organa zaupan v varstvo in vzgojo in za mladoletnega upravičenca dejansko skrbi (npr. rejnik, odgovorna oseba zavoda, kamor je mladoletni upravičenec nameščen). Ta oseba bo opravila pisno potrditev unovčenja bona na predpisanem obrazcu Potrditev unovčitve bona, in sicer tako, da ga izpolni, podpiše ter priloži kopijo identifikacijskega dokumenta mladoletnega upravičenca. Če bo bon za mladoletno osebo, unovčila oseba, ki ni njegov zakoniti zastopnik oziroma skrbnik (babica, teta, sosed, razni klubi), bo morala ponudniku storitev predložiti obrazec Izjavo zakonitega zastopnika oziroma skrbnika za unovčitev bona upravičenca po tretji osebi, ki jo bo podpisal zakoniti zastopnik oziroma skrbnik mladoletnega upravičenca. Tretja oseba bo zase in za mladoletno osebo izpolnila le en obrazec Potrditev unovčitve bona, in sicer tako, da ga bo izpolnila, podpisala ter priložila kopijo identifikacijskega dokumenta zase in za mladoletnega upravičenca. Ali je bon prenosljiv in kako ga lahko prenesem? Bon se bo lahko prenašal med upravičenčevimi sorodniki v ravni vrsti do drugega kolena (stari starši, starši, otroci, otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja, vnuki), zakonci, zunajzakonskimi partnerji, partnerji v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi ter med otroci in njihovimi zakonitimi zastopniki, če to niso njihovi starši. Ne bo pa se prenašal med brati, bratranci, strici, sosedi, sodelavci, prijatelji itd. Bon bo prenosljiv na podlagi podpisane Izjave upravičenca o prenosu bona, ki jo podpiše upravičenec (prenosnik), pridobitelj pa jo mora ob koriščenju bona predložiti ponudniku storitve. Če svoj bon prenaša mladoletna oseba ali polnoletna oseba pod skrbništvom, mora izjavo podpisati njegov zakoniti zastopnik oziroma skrbnik. Bon bo mogoče prenesti le enkrat, in sicer v celotni vrednosti bona. Če je upravičenec bon delno že koristil, bona v preostali vrednosti ne bo mogel več prenesti. Kako bo postopek tekel pri ponudnikih storitev? Ponudnik storitev bo na podlagi identifikacijskih dokumentov oseb in izpolnjenih obrazcev preko eDavkov unovčil bone. Sistem za unovčevanje turističnih bonov – receptorski portal bo na voljo v petek 19. junija. Vsi ponudniki, ki bodo unovčevali bone, lahko že začnejo s testiranjem sistema, pri tem pa si lahko pomagajo z navodili. Več o testiranju in navodila najdete v novici FURS: Ponudniki turističnih bonov: začnite s testiranjem sistema. Za dodatna vprašanja so vzpostavili posebni klicni center na številki: 08 200 1005. Ponudniki bodo od FURS prejeli izplačilo za unovčena sredstva najpozneje v 30 dneh. Za bone, ki bodo unovčeni od 1. do 15. v mesecu, bo izplačilo izvedeno do zadnjega dne v mesecu. Za bone, ki bodo unovčeni od 16. do zadnjega dne v mesecu, pa bo izplačilo opravljeno do 15. dne v prihodnjem mesecu. Sredstva bo FURS nakazal na plačilni račun ponudnika, ki je vpisan v davčni register.

Vsak delavec, ki ima sklenjeno delovno razmerje in je upravičen do dopusta, je upravičen tudi do izplačila regresa za letni dopust. Delodajalci morajo izplačati najmanj v višini minimalne plače. Rok za izplačilo regresa za letni dopust je 1. julij tekočega koledarskega leta. V izjemnih primerih, če je tako določeno s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti in če ima delodajalec resne likvidnostne težave, se lahko regres izplača tudi do 1. novembra. Interventni ukrepi zaradi epidemije niso v nobenem delu posegli v ureditev pravice do regresa za letni dopust. V nadaljevanju navajamo osnovne podatke v zvezi z regresom za letni dopust 2020. Višina regresa za letni dopust Minimalna višina regresa za letni dopust je določena v zakonu in je minimalna bruto plača, ki v letu 2020 znaša 940,58 EUR. V zakonu je določen minimum pravic delavca, seveda lahko kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi določi višji znesek regresa za letni dopust. Navedeni zneski predstavljajo celoten regres, do katerega je upravičen delavec, ki je pri delodajalcu zaposlen celotno leto. V kolikor delavcu delovno razmerje preneha (ali se zaposli) med letom, mu pripada sorazmerni del in sicer 1/12 regresa za vsak mesec dela pri delodajalcu. V kolikor je delavec v koledarskem letu zaposlen pri več delodajalcih, mu vsak dolguje sorazmerni del, glede na čas zaposlitve pri njem. Delavcem, ki delajo krajši delovni čas po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali predpisih o starševskem dopustu, pripada celotni regres za letni dopust. Obdavčitev regresa za letni dopust Regres za letni dopust do višine zadnje znane povprečne plače v Sloveniji je razbremenjen akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost. Trenutno znaša zadnja znana povprečna plača 1.758,27 EUR. V primeru, da delodajalec izplača višji znesek, je potrebno od zneska, ki presega povprečno plačo, obračunati in v 5 dneh po izplačilu regresa tudi plačati dohodnino in prispevke za socialno varnost. Regres je v celoti davčno priznan strošek. Vračilo preveč izplačanega regresa za letni dopust Če je delavcu prenehalo delovno razmerje po tem, ko je že prejel celotni regres za letni dopust, mora preveč plačan regres vrniti delodajalcu. Vračilo se v praksi najpogosteje izvede s pobotom pri izplačilu zadnje plače. Vendar pozor – delodajalec mora od delavca pridobiti strinjanje s pobotom regresa pri izplačilu plače. Priporočljivo je, da se z delavcem glede zneska in načina vračila regresa dogovorite takoj ob odpovedi, soglasje o pobotu pa naj se podpiše skupaj z dokumentom o prenehanju delovnega razmerja, oziroma odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Če se delavec s pobotom ne strinja in tudi sicer ni pripravljen kako drugače vrniti delodajalcu preveč izplačanega regresa, delodajalcu preostane samo še tožba pred pristojnim sodiščem. Kaj pa če delavec regresa ne želi vrniti, delodajalec pa se odloči, da delavca za preveč izplačan regres ne bo terjal? FURS pojasnjuje, da se v tem primeru del regresa v višini, ki predstavlja razliko med izplačilom in pripadajočim sorazmernim delom regresa, glede na obdobje zaposlitve, obravnava kot drugi prejemek iz delovnega razmerja. To pa pomeni, da mora delodajalec od tega zneska obračunati vse prispevke za socialno varnost in tudi akontacijo dohodnine.

Državni zbor RS je v petek sprejel t.im. tretji protikoronski zakon, tj. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije SARS-COV-2 (ZIUOOPE). Ukrepi iz zakona se uporabljajo od 1. junija. Bistvena ukrepa sta delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa in ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Možna bo kombinacija obeh ukrepov, tako povračilo nadomestila čakanja na delo kot skrajšani delovni čas pri istem delodajalcu. DELNO POVRAČILO NADOMESTILA PLAČE ZA ZAČASNO ČAKANJE NA DELO Delodajalci lahko uveljavljajo delno povračilo nadomestila plače za zaposlenega, ki ga napotijo na začasno čakanje na delo, v obdobju od 1. 6. 2020 do 30. 6. 2020. Kdo so upravičeni do nadomestila Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Delno povračilo nadomestila plače lahko uveljavljajo delodajalci, ki imajo na dan predložitve vloge plačane vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti ter predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let. Ravno tako delodajalci na dan predložitve vloge ne smejo biti v stečajnem postopku. Delnega povračila ne morejo uveljavljati: neposredni ali posredni uporabniki proračuna RS ali proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %, delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost iz skupine K (po standardni klasifikaciji dejavnosti) in so imeli 13. 3. 2020 več kot deset zaposlenih, tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije in njihova predstavništva ter institucije, organi in agencije EU v Sloveniji. Postopek napotitve Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo v obdobju od 1.6 do 30.6. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače. Delavec se v času začasnega čakanja na delo lahko vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu. Ne pozabite, delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Znesek delnega povračila nadomestila plače Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 osnove, ki pa ne sme biti nižje od minimalne plače. Ta višina nadomestila plače velja za vse delavce, ki delajo pri upravičenih delodajalcih, četudi delodajalec ne bo uveljavljal ukrepa. V skladu z zakonom bo delodajalec dobil povrnjen 80 % izplačanega nadomestila plače. Višina povračila je omejena z višino maksimalnega zneska denarnega nadomestila za brezposelnost, ki znaša 892,50 EUR na mesec. Oddaja vloge na Zavod za Zaposlovanje (ZRSZ) Vlogo morajo delodajalci oddati v osmih dneh od napotitve zaposlenega na začasno čakanje, najpozneje do 30. 6. 2020. Vloga za uveljavljanje delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo bo predvidoma 3. 6. 2020 na voljo na internetni strani ZRSZ, na Portalu za delodajalce. Možna bo predložitev vloge samo v elektronski obliki.  Vlogi se priloži oceno upada prihodkov, za pravilnost katere delodajlec kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Delodajalcem, ki izpolnjujejo vse zakonske pogoje, bo ZRSZ v petnajstih dneh od prispetja popolne vloge izdal Sklep o delnem povračilu izplačanih nadomestil plače. Ravno tako bo ZRSZ z njimi sklenili Pogodbo o delnem povračilu nadomestila plače, v kateri bo določeno, na kakšen način bo delodajalec uveljavljal povračilo. Obveznosti delodajalca: Delodajalec mora delavcu v zakonskem roku izplačati nadomestilo plače. Prav tako ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo. V času prejemanja nadomestila tudi ne sme delavca odpustiti. DELNO SUBVENCIONIRANJE SKRAJŠANEGA DELOVNEGA ČASA Delodajalec bo lahko delavcu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, v primeru začasne nemožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov, začasno odredil delo s skrajšanim delovnim časom, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas (od 20 do 35 ur na teden), v preostalem deležu do polnega delovnega časa (od 20 do 5 ur na teden) pa delavca delno napotil na začasno čakanje na delo. Delodajalec bo lahko uveljavljal delno povračilo nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom. Kdo so upravičeni do subvencije Delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa lahko uveljavljajo delodajalci, ki so pravne ali fizične osebe in so bili vpisani v Poslovni register Slovenije pred 13. 3. 2020, pri čemer imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, ter po svoji oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90 % dela. niso neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 % Komu delodajalec lahko odredi delo s krajšim delovnim časom: Delodajalec lahko delo s krajšim delovnim časom, vsaj 20 ur/teden, odredi le delavcem, ki so pri njem zaposleni za polni delovni čas. Odreditev dela s krajšim delovnim časom ni mogoča delavcu: ki mu zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče odpovedni rok, ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu. Delodajalec lahko odredi delo s skrajšanim delovnim časom od 1. junija 2020 do 31. decembra 2020. Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec posvetovati s sindikatom oz. svetom delavcev. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način. Delodajalec pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim časom. V pisnem napotilu določi obseg skrajšanega

Finančna uprava (Furs) je napovedala prisotnost na terenu. Preverjala bo pravilnosti izdajanja računov ter podlage za delo z zaposlenimi. Z 20. aprilom je bila sproščena prodaja blaga v manjših prodajalnah, različne storitvene dejavnosti, kot so gostinstvo, raznovrstne servisne dejavnosti, storitve na področju dejavnosti higienske nege. Ker je na navedenih področjih Finančna uprava prejela več prijav zaznanih kršitve, se je odločila poostriti nadzor. Pojasnjujejo, da je praksa, kjer na izrecno zahtevo kupcev, zavezanci zavračajo izdajo računa, nesprejemljiva. Prav tako je nesprejemljivo, da delo opravljajo delavci, ki niso ustrezno vključeni v zavarovanje in gre za zaposlovanje na črno. FURS poudarja, da namen nadzora ni izrekanje glob. Z navedenim obvestilom želijo zavezance preventivno opozoriti, da uredijo podlage za delo z zaposlenimi in uskladijo svoje poslovanje s predpisi, ki določajo izdajo in davčno potrjevanje računov.

Samozaposleni, kmetje, družbeniki in verski uslužbenci so morali izjavo preko eDavkov vložiti do 9.5.2020, če so želeli oprostitev za marčevske (od 13.3.2020 dalje) in aprilske prispevke, ki sicer zapadejo v plačilo 20.4. in 20.5.2020. Ker se je na Finančno upravo RS v preteklem tednu obrnilo nekaj oseb, ki zaradi različnih razlogov niso uspeli do 9. maja uveljavljati oprostitve marčevskih in aprilskih prispevkov, so rok podaljšali. Rok za uveljavljanje oprostitev marčevskih in aprilskih prispevkov samozaposlenih, kmetov, verskih uslužbencev in družbenikov je podaljšan do vključno 31.5.2020. Do tega datuma lahko omenjeni zavezanci (če tega še niso storili) tudi sicer podajo izjavo za uveljavljanje oprostitev majskih prispevkov in za dodelitev mesečnega temeljnega dohodka za marec, april in maj.

Novela ZIUZEOP-A, ki je začela veljati s 1. majem je določila nov (daljši) rok uveljavljanje oprostitve marčevskih in aprilskih prispevkov na podlagi IZJAVE. Samozaposleni, kmetje, družbeniki in verski uslužbenci morajo IZJAVO preko eDavkov po novem vložiti do 9. 5. 2020 (in NE do 30. 4.), če želijo oprostitev za marčevske (od 13. 3 .2020 dalje) in aprilske prispevke, ki sicer zapadejo v plačilo 20. 4. in 20. 5. 2020. Izjavo ne pozabite oddati: tisti, ki je sploh še niste oddali (ker po zakonu niste izpolnjevali kriterijev, po spremenjenem zakonu pa jih). Sem sodijo vse fizične osebe, ki niso polno zavarovane kot samozaposleni, družbeniki, kmetje. Prav tako pa tudi tisti, ki delajo krajši delovni čas, in so hkrati delno upokojeni ali koristijo straševsko varstvo. Izjavo pa lahko oddate tudi tisti, ki je do sedaj niso oddali, ker niste izpolnjevali kriterijev za oddajo izjave. tisti, ki izjave niste vložili pravočasno do 30.4.2020, Če želite zavezanci oprostitev majskih prispevkov, ki sicer zapadejo v plačilo 20.6.2020, je rok za predložitev IZJAVE nespremenjen, to je do 31. 5. 2020. Opozarjamo, da FURS vedno upošteva samo zadnjo verzijo oddane izjave, razen v delu, ki se nanaša na že izplačan mesečni temeljni dohodek. Ker se je na Finančno upravo RS obrnilo nekaj zavezancev, ki želijo vrniti izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka (MTD), ker so ugotovili, da ne izpolnjujejo pogojev ali pa želijo uveljavljati neke druge področne pomoči, ki se izključujejo z uveljavljanjem MTD, je FURS pojasnil, da bo od 11. maja 2020 dalje za ta namen v eDavkih objavljena posebna IZJAVA (v papirnati obliki je ni mogoče vložiti). Na podlagi izjave bo Finančna uprava RS upravičencem izdala odločbo o vračilu sredstev.