Uporabnikom davčnih blagajn se bo v novembru začela iztekati veljavnost namenskih digitalnih potrdil za davčno potrjevanje računov (veljavnost poteče po 5 letih).Novembra bo moralo novo namensko digitalno potrdilo pridobiti 5.840 uporabnikov davčnih blagajn, decembra pa še 29.500 takšnih uporabnikov. Preverite, če ste med njimi. Namenska digitalna potrdila za davčno potrjevanje računov veljajo 5 letih. Prvi uporabniki so jih začeli pridobivati novembra 2015, torej dva meseca pred začetkom uvedbe davčnih blagajn. Preverite, če tudi vam kmalu poteče 5-letno namensko digitalno potrdilo. Še pred potekom roka morate pridobiti novo namensko digitalno potrdilo in izvesti zamenjavo potrdila v davčni blagajni. Če vam bo digitalno potrdilo preteklo, ne boste pa pridobili novega, davčne blagajne ne bodo delovale in ne boste mogli davčno potrjevati računov. Če ste v dvomu, kdaj točno vam poteče omenjeno potrdilo, se obrnite na svojega ponudnika davčne blagajne. Kako pridobim novo namensko digitalno potrdilo? Če poteče 5-letni rok namenskega digitalnega potrdila, je treba pridobiti novega, postopek pa je enak, kot če bi prvič pridobili takšno digitalno potrdilo. Zavezanec prek portala eDavki vloži Zahtevek za pridobitev namenskega digitalnega potrdila za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov, ki se imenuje DPR-PridobitevDP. Po vložitvi zahtevka zavezanec oziroma njegov pooblaščenec na osebni del portala eDavki prejme  referenčno številko in geslo za prevzem namenskega certifikata. Prejeto referenčno številko in geslo zavezanec ali njegov pooblaščenec nato vnese v poseben portal za prevzem namenskega digitalnega potrdila na spletni strani MJU. Po vnosu omenjene referenčne številke in gesla na portal MJU lahko zavezanec ali njegov pooblaščenec na tem istem portalu prevzame namensko digitalno potrdilo v obliki ».p12« datoteke. Omenjeno potrdilo (».p12« datoteko) nato zavezanec ali pa ponudnik storitve davčne blagajne namesti v program davčne blagajne ali v mini blagajno. Na spletni strani Miniblagajna sta objavljena dva videa z navodili za pridobitev in prevzem potrdila in tudi pdf z navodili. Namensko digitalno potrdilo boste lahko pridobili ali preklicali le elektronsko prek sistema eDavki. Vsi uporabniki davčnih blagajn, ki še niste registrirani kot uporabniki portala eDavki, lahko za pridobitev in preklic namenskega digitalnega potrdila pooblastite tudi drugo osebo, morda vaš računovodski servis ali ponudnika davčne blagajne.

Od 1. 10. 2020 dalje Uprava Republike Slovenije za javna plačila ne bo več sprejemala eRačunov v standardu e-SLOG 1.6 in 1.6.1., temveč samo še e-račune v standard e-SLOG 2.0. Nacionalni forum za e-račun je na 11. seji dne 5. 12. 2019 sprejel odločitev, da se s 1. 10. 2020 prenehata uporabljati standarda za e-račun e-SLOG 1.6 in 1.6.1. Navedeno pomeni, da bodo proračunski uporabniki po tem datumu lahko prejemali in izdajali eRačune samo v standardu e-SLOG 2.0. Uprava Republike Slovenije za javna plačila že podpira prejem eRačunov v standardu e-SLOG 2.0, kar pomeni, da je proračunskim uporabnikom že sedaj mogoče pošiljati eRačune v tem standardu. Če še vedno izdajate eRačune v standardu 1.6 in 1.6.1, čimprej preverite pri svojem ponudniku programske opreme za fakturiranje, kdaj bo naredil prilagoditev programa ter kdaj boste dobili navodila za nemoteno delo. Dokumentacija standarda e-SLOG 2.0 je objavljena na spletni strani https://epos.si/eslog. Pravilnost sheme e-računa v standardu e-SLOG 2.0 je mogoče preveriti na spletni strani https://www.ujp.gov.si/struktura.asp?id=321. Kot kaže pa podjetja čaka obvezna uporaba eRačunov tudi v poslovanju z drugimi gospodarskimi subjekti, ne le pri poslovanju z državo. Na ministrstvu za finance pričakujejo, da bo zakon sprejet prihodnje leto.

Delodajalci, ki vam je bila s sklepom priznana pravica do subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa in ste z Zavodom že podpisali pogodbo o dodelitvi subvencije, boste predvidoma od četrtka, 10. septembra, od 12. ure lahko oddali prva zahtevka za izplačilo subvencije. Predložitev zahtevkov za junij in julij bo možna na internetni strani Zavoda za zaposlovanje, na Portalu za delodajalce. Zavod bo pred potrditvijo zahtevka za izplačilo preveril, da ste pri FURS-u oddali obrazce iREK za posamezen mesec za vse tiste zaposlene, za katere želite uveljavljati subvencijo. Če imate oz. boste uvedli skrajšani delovni čas in zaprosili za subvencijo, pa ne pozabite tudi na roke in obveznosti delodajalca. Ne pozabite: Obvestiti ZRSZ v 3 delovnih dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom Posredovati pisnih odredb v 8 delovnih dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom Oddati vloge za subvencijo v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom Obvestiti ZRSZ pred pozivom na delo s polnim delovnim časom Posredovati nove pisne odredbe v 8 delovnih dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom Več informacij najdete tukaj.

Do 30. septembra 2020 je delodajalec upravičen do povračila nadomestila plače delavcu za čas odrejene karantene, če delavcu ne more organizirati dela na domu. Vlogo na ZRSZ se mora oddati v 30 dneh od pričetka odsotnosti delavca. Glede na to, da je slovenska vlada zaradi poslabšane epidemiološke slike Hrvaško v uvrstila na rdeči seznam in da so se ta teden zaključile počitnice, se pripravite na možnost, da bo moral kakšen delavec v 14-dnevno karanteno in ne bo mogel priti na delo. Veste kaj morate storiti, če vas zaposleni obvesti o karanteni, da boste prejeli povračilo nadomestila plače od države? Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, mora najpozneje v treh delovnih dneh od odreditve karantene obvestiti delodajalca, da mu je bila odrejena karantena, in o razlogih, iz katerih mu je bila odrejena karantena. V treh delovnih dneh od prejema odločbe o odreditvi karantene mora tudi to posredovati delodajalcu. Koliko znaša nadomestilo plače? Višina nadomestila plače delavcu je odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni: Kadar je zaposlenemu odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo med opravljanjem dela, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, zaposlenemu pripada 100 % povprečne mesečne plače za polni delovni čas. Kadar se zaposleni odpravi v državo na rumenem ali zelenem seznamu in mu je ob prehodu meje v Slovenijo odrejena karantena ali kadar je zaposlenemu odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo izven opravljanja dela, delodajalec pa zanj ne morete organizirati dela na domu, zaposlenemu pripada 80 % povprečne mesečne plače za polni delovni čas. Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ne bo upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene. Izjeme so v primerih smrti bližnjega sorodnika (zakonca, zunajzakonskega partnerja, otroka, staršev) ali rojstva otroka. V teh primerih bo delavec dobil 50 odstotkov svojega siceršnjega plačila, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin. Kdo lahko uveljavlja povračilo pri ZRSZ? Povračilo izplačanega nadomestila plače za zaposlene, ki ne morejo opravljati dela zaradi odrejene karantene, lahko uveljavlja delodajalec, ki izjavi, da ne morejo organizirati dela na domu za zaposlene, ki jim je bila odrejena karantena. Izjava delodajalca, da delavcu ne more organizirati dela na domu, je priloga k vlogi, ki jo vloži na zavodu za zaposlovanje. Kako oddate vlogo? Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 30 dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene. Povračilo izplačanih nadomestil plače lahko delodajalec uveljavlja le za obdobje, za katerega je bila zaposlenemu odrejena karantena, vendar najdlje do 30. septembra 2020. K vlogi se priloži kopija odločbe o odreditvi karantene, ki jo je podpisal slovenski minister za zdravje. Po potrebi se priloži tudi pisna izjava zaposlenega o odhodu v državo na rdečem seznamu zaradi osebnih okoliščin, ki so navedene zgoraj. O popolni vlogi odloča Zavod za zaposlovanje v 30 dneh. Na podlagi izdane odločbe se sklene pogodba o povračilu izplačanih nadomestil plače. V njej se določi, na kakšen način se uveljavlja povračilo.  Delo od doma Če je narava oziroma vrsta dela delavca taka, da mu delodajalec v času odrejene karantene lahko organizira delo na domu, delodajalec ni upravičen do povračila nadomestila plače, saj delavec lahko delo opravi od doma. Če bo delavec delal od doma, pa ne pozabite pred začetkom dela delavca, obvestiti Inšpektorat za delo. Postopek obveščanja v zakonu ni predviden, je pa smiselno Inšpektorat RS obvestiti o tem, kdo delo opravlja od doma, kakšno delo se opravlja, kje se opravlja in koliko časa je opravljanje dela predvideno. Obvestilo se lahko pošlje preko elektronske pošte na naslov: prijave.irsd@gov.si

Vlada RS je 27. 8. 2020, sprejela sklep, s katerim še za en mesec podaljšuje ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Tako imate delodajalci možnost delnega povračila nadomestila plače še do konca septembra 2020.   Tisti delodajalci, ki želite koristiti ukrep, morate v 8 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje vložiti vlogo pri Zavodu RS za zaposlovanje.  Delodajalci, ki ste oddali vlogo za uveljavljanje povračila do 31.8.2020 in ga želite uveljavljati tudi v septembru, oddate novo vlogo v 8 dneh od napotitve. Če zaposlene napotite na začasno čakanje s 1. 9. 2020, predložite vlogo najkasneje do 9. 9. 2020. Vloge za povračilo nadomestila plače za september lahko oddate na našem Portalu za delodajalce od petka, 28.8.2020. Pogoji za uveljavljanje povračila ostajajo enaki kot pri vlogah za julij in avgust.  

Zavod RS za zaposlovanje obvešča, da je od 20.8.2020 omogočeno oddajanje zahtevkov za povračilo izplačanega nadomestila plače za začasno čakanje na delo v juliju. Delodajalci, ki uveljavljate povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo, morate na Portalu za delodajalce vložiti zahtevek za povrnitev izplačanih nadomestil plače. Vsi delodajalci, ki boste oddali zahtevek na internetni strani Zavoda za zaposlovanje (preko Portala za delodajalce) do vključno 25. 8. 2020 ter oddali REK obrazec na FURS, boste prejeli povračilo za čakanje na delo predvidoma 10. 9. 2020.

Podjetja, ki so bila na podlagi protikoronske zakonodaje upravičena do javnih sredstev, ki presegajo maksimalno vrednost, morajo do 31. avgusta vložiti vlogo za ugotavljanje upravičene višine državne pomoči. Če vloge z dokazili za nastalo škodo zaradi covida-19 ne bodo oddala, bodo morala presežno pomoč vrniti. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opozarja vsa podjetja, ki so bila na podlagi interventnih zakonov upravičena do javnih sredstev, ki presegajo maksimalno vrednost, določeno v Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo ( v nadaljevanju ZIUZEOP-A) , na rok za vložitev vloge za ugotavljanje upravičene višine državne pomoči, ki se izteče 31. 8. 2020. Maksimalna vrednost (skupni znesek javnih sredstev, ki ga prejme podjetje) ne sme preseči; 800.000 EUR na posamezno podjetje oziroma 120.000 EUR na posamezno podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture ali 100.0000 EUR na posamezno podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov. Za velika podjetja, pri katerih skupni znesek javnih sredstev za povračilo nadomestila plače in oprostitev plačila prispevkov iz ZIUZEOP presega navedene maksimalne vrednosti, ZIUZEOP-A omogoča dodatno možnost dodelitve javnih sredstev (preko maksimuma) v skladu s pravili o državnih pomočeh za nadomestilo škode, ki jo je povzročil izredni dogodek. Velikim podjetjem se tako daje možnost, da prejmejo (oziroma obdržijo) javna sredstva v višini, ki presega maksimalno vrednost, mora pa podjetje dokazati nastalo škodo z oddajo vloge. Vlogo za ugotavljanje upravičene višine dodeljenih javnih sredstev iz 28. in 33. člena ZIUZEOP podjetje pošlje ministrstvu, pristojnemu za delo, do 31. avgusta 2020. Vloge, prispele po tem datumu ministrstvo ne bo moglo upoštevati. Podjetja, ki bodo presegla maksimalno vrednost dovoljene višine pomoči, pa bo razliko moralo vrniti v proračun RS. Podjetje mora vlogi priložiti naslednja dokazila: pravilno izpolnjen Obrazec za oceno škode, ki je kot Priloga 1 sestavni del uredbe, z ustreznimi dokazili (izkaz poslovnega izida, knjigovodske listine, obračun davčnega odtegljaja in drugo), izjavo, koliko javnih sredstev je prejelo za namen odprave posledic škode, izjavo, koliko drugih javnih sredstev je prejelo za nadomestila plače in oprostitve prispevkov za iste delavce, kopije zavarovalnih polic za zavarovanje izpada prihodka oziroma v primeru, da podjetje ni zavarovano za izpad prihodka, ožigosano in podpisano izjavo direktorja ali druge pooblaščene osebe o tem, da podjetje ni bilo zavarovano za namene izpada prihodka oziroma za namene, ki pokrivajo tak izpad, kopije dokazil sodnih postopkov, arbitraže ali drugih virov za kritje škode, oziroma ožigosano in podpisano izjavo direktorja ali druge pooblaščene osebe o tem, da podjetje ni udeleženo v navedenih postopkih

Vsi, ki opravljate čezmejne posle v tujini in vam ti znižujejo davčne obveznosti v Sloveniji, boste morali o tem poročati finančni upravi. Poročali se bodo vsi aranžmaji sprejeti po 25.6.2018. Prvo poročanje naj bi se zaradi epidemije Covid 19 prestavilo iz 1.7.2020 na leto 2021, še vedno pa čakamo na sprejetje zakona. Preverite kakšne bodo vaše obveznosti ter kako se lahko pripravite na poročanje. Opredelitev čezmejnih aranžmajev Čezmejni aranžma vključuje kakršen koli dogovor, shemo, transakcijo ali serijo transakcij, katerih namen je agresivno davčno načrtovanja z namenom izogiba davka v posamezni državi in zadeva več kot eno državo članice EU ali državo članico EU in tretjo državo. Vključuje zlasti ustvarjanje, pripis, pridobitev ali prenos dohodka, premoženja ali pravice, ki izvirajo iz dohodka. Agresivno davčno načrtovanje izkorišča tehnične podrobnosti davčnega sistema ali neskladja med dvema ali več davčnimi sistemi z namenom zmanjševanja davčne obveznosti. Zakonodaja aranžmaje potencialno agresivnega davčnega načrtovanja zajame s seznamom značilnosti in elementov transakcij, ki močno kažejo na izogibanje davkom ali davčno zlorabo. Ti znaki so opredeljeni kot prepoznavne značilnosti (angl. Hallmarks). Prepoznavne značilnosti so razdeljene v 5 kategorij. Kategoriji A in B ter določeni elementi kategorije C bodo obvezni za poročanje, če bo izpolnjen tako imenovan »Test glavne koristi«. Pozitiven test pomeni, da je eden od glavnih namenov aranžmaja doseči davčno korist. Preostale kategorije bodo obvezni za poročanje že, če jih bo čezmejni aranžma vseboval. Navajamo nekaj primerov prepoznavnih značilnosti : Aranžma ima standardizirano dokumentacijo in/ali strukturo in je na voljo več kot enemu zadevnemu davčnemu zavezancu, ne da bi ga bilo treba bistveno prilagoditi za izvajanje. Aranžma ima za posledico preoblikovanje dohodkov v kapital, darila ali druge kategorije prihodkov, ki so obdavčene po nižji stopnji ali oproščene davka. Aranžma zajema pridobitev druge družbe, ki posluje z izgubo, in uporabo njenih izgub za zmanjšanje svoje davčne obveznosti, Aranžma vključuje krožne transakcije, katerih rezultat je fiktivno trgovanje s sredstvi (round-tripping), in sicer z vključitvijo vmesnih subjektov brez druge primarne komercialne funkcije ali transakcij, ki se medsebojno izravnavajo ali izničujejo oziroma imajo druge podobne značilnosti. Aranžma vključuje odbitna čezmejna plačila med dvema ali več povezanimi podjetji, kjer prejemnik ni rezident za davčne namene v nobeni davčni jurisdikciji ali je prejemnik v celoti oproščen davka oziroma zanj velja ugodnejši davčni režim Kdo bo moral poročati o čezmejnih aranžmajih? Skladno s slovensko zakonodajo glavno poročevalsko obveznost nosijo posredniki. Za posrednike se štejejo osebe, ki bodo čezmejne aranžmaje oblikovale, tržile, organizirale, jih dale na voljo za uporabo ali zgolj pri tem ponujale pomoč oziroma svetovanje. Sem sodijo predvsem davčni svetovalci in odvetniki. Čeprav je dolžnost poročanja primarno naložena posrednikom, je lahko v nekaterih primerih tudi davčni zavezanec odgovoren za poročanje o takšnih čezmejnih aranžmajih. Do tega lahko pride, če davčni zavezanec sam: interno oblikuje oziroma izvede aranžma, prejme svetovanje s strani posrednika izven Evropske Unije oziroma če  ga posrednik uradno obvesti o uporabi potencialne oprostitve iz naslova varovanja poklicne skrivnosti. O čezmejnih aranžmajih se bo poročalo preko edavkov. Rok za poročanje Informacije o čezmejnih aranžmajih bo potrebno predložiti FURS v roku 30 dni od: dneva po tem, ko je tržni aranžma na voljo za izvajanje, dneva po tem, ko je posebej prilagojeni aranžma pripravljen za izvajanje, ali dneva, ko se izvede kakršna koli aktivnost, ki kaže na namero o izvajanju aranžmaja ali pomeni začetek izvajanja aranžmaja, odvisno od tega, kaj nastopi O prvih aranžmajih naj bi se začelo poročati s 1.julijem, v poročanje pa bodo zajeti vsi aranžmaji, kjer je bil prvi korak izvajanja že opravljen od 25. junija 2018 dalje. Zaradi velike motnje, ki jih pandemija COVID-19 povzročila pri delovanju številnih finančnih institucij in oseb, ki so dolžne poročati o čezmejnih aranžmaji, je predvidena odložitev rokov za poročanje o čezmejnih aranžmajih. Še vedno pa čakamo na spremembo zakona, ki bo roke prestavil. Vsi roki za poročanje in za izmenjavo podatkov v letu 2020, ki je prvo leto poročanja, se bodo tako zamaknili za šest mesecev, in sicer: datum za poročanje o obstoječih čezmejnih aranžmajih (kjer prvi korak izveden med 25.6.2018 do 31.12.2020) z 31. avgusta 2020 na 28. februar 2021;   datum začetka 30-dnevnega obdobja za poročanje o čezmejnih aranžmajih, o katerih se poroča, s 1. julija 2020 na 1. januar 2021. To pomeni, da se bo moral aranžma, ki je na voljo 3.1.2021 poročati do 2.2.2021. Kazni za neporočanje: Posrednikom oziroma davčnim zavezancem bo lahko naložena kazen, če ne predložijo ali ne predložijo v predpisanem roku podatkov o čezmejnem aranžmaju, o katerem se poroča oziroma ne obvestijo drugega posrednika ali zadevnega davčnega zavezanca o uporabi privilegija zaupnosti in o obveznosti poročanja. Kazni bodo odvisne tako od velikosti posrednika/davčnega zavezanca, kot tudi obsega same kršitve. Globe znašajo: od 800 do 10.000 EUR za samostojne podjetnike posameznike ter od 400 do 4.000 EUR za njihove odgovorne osebe; od 1.200 do 15.000 EUR za pravne osebe ter od 600 do 4.000 EUR za njihove odgovorne osebe 3.200 do 30.000 EUR, za pravne osebe, ki se po zakonu o gospodarskih družbah štejejo za srednje ali velike gospodarske družbe ter od 800 do 4.000 EUR za njihove odgovorne osebe. Kako se lahko vaša družba pripravi na obveznosti poročanja  Zakonodaja čedalje bolj zahteva, da družbe preverja vse dogovore, transakcije sprejete v podjetju, da bodo vedele če morajo o njih poročati. Če obstajajo dogovori oziroma transakcije speljane od 25.6.2018 dalje, ki bi jih potencialno morali poročati, predlagamo, da se obrnete na davčnega svetovalca. Le ta bo opravil pregled vaše načrtovane oz. implementirane transakcije oziroma dogovora ter vam svetoval, ali boste morali o tem poročati finančni upravi.