Samozaposleni, kmetje in družbeniki morate IZJAVO o zmanjšanem obsegu opravljanja dejavnosti (COVID19) preko eDavkov vložiti do 31.10.2020, če želite prejeti denar na transakcijski račun 10.11.2020. UPRAVIČENCI DO MESEČNEGA TEMELJNEGA DOHODKA Do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka (MTD) so upravičene samozaposlene osebe, družbeniki in kmetje, ki so bili registrirani za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. septembra 2020 do uveljavitve ZZUOOP in dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne morejo opravljati ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije COVID-19. Do MTD bodo upravičeni tudi tisti, ki niso vključeni v zavarovanje za polni zavarovalni čas (npr. zaradi delne zaposlitve, ker so delno upokojeni ali delajo krajši delovni čas zaradi starševstva), in sicer v sorazmernem delu. POZOR, za uveljavljanje ukrepa je treba imeti poravnane vse zapadle davčne in nedavčne obveznosti na dan vložitve izjave preko eDavkov, zato pred oddajo izjave preverite stanje na svoji kartici zavezanca v eDavkih (eKarticaO za davčne terjatve, eKarticaC za nedavčne terjatve). Če se zapadle obveznosti plačujejo na dan vložitve izjave, je potrebno pri potrditvi plačilnega naloga upoštevati tudi urnik izvajanja plačilnega prometa banke, saj bo pogoj o plačanih obveznostih na dan vložitve izjave izpolnjen le v primeru, da bo tudi FURS prejel plačilo za zapadle obveznosti na dan vložitve izjave. KAKŠEN JE POGOJ ZA PRIDOBITEV MESEČNEGA TEMELJNEGA DOHODKA Do mesečnega temeljnega dohodka je upravičen zavezanec, ki mu bodo prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. Če ni posloval v celotnem letu 2019 oziroma 2020, je do pomoči upravičen tudi tisti zavezanec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 ni posloval, je do pomoči upravičeni tudi tisti zavezanec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta2020. Če prihodkovni pogoj ne bo dosežen, bo moral upravičenec vrniti celotno pomoč. MTD se bo moral vrniti tudi, če bo od uveljavitve zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020.  ZNESEK MTD  Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka znaša 1.100 eurov na mesec za oktober, november in december 2020. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene v kulturi, ki so v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo registrirani v razvidu samozaposlenih v kulturi in imajo pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz proračuna Republike Slovenije, znaša 700 eurov na mesec. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za upravičence kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, znaša 940 eurov na mesec. MTD je oproščen vseh davkov in prispevkov. Zavezancem, ki bodo vložili vlogo tudi za izplačilo delno povrnjenega izgubljenega dohodka (karanteno) se bo znesek mesečnega temeljnega dohodka zmanjšal za višino izplačanega delno povrnjenega izgubljenega dohodka. ODDAJA IZJAVE Za pridobitev mesečnega temeljnega dohodka je treba na Finančno upravo RS poslati IZJAVO o zmanjšanem obsegu opravljanja dejavnosti (COVID19) izključno preko eDavkov (prek spletnega portala eDavki ali mobilne aplikacije eDavki). Izjave ni mogoče vložiti v papirnati obliki. Izjavo lahko zavezanec odda samo enkrat (zavezanec lahko naenkrat obkljuka vse tri mesece) ali pa večkrat (zavezanec npr. v novi izjavi doda posamezen mesec). POZOR: V primeru oddanih več izjav, se šteje samo kronološko zadnja. Povedano drugače: zadnja »povozi« vse dotedanje izjave. Izjave je treba vložiti najpozneje do 31.12.2020. Če bo izjava vložena: od 1.10.2020 do 31.10.2020 za oktober bo nakazan denar na TRR 10.11.2020, od 1.11.2020 do 30.11.2020 za oktober in/ali november bo nakazan denar na TRR 10.12.2020, od 1.12. do 31.12.2020 za oktober in/ali november in/ali decembe bo nakazan denar na TRR 10.1.2021. Primer: Če bo zavezanec 25. 10. 2020 oddaj Izjavo, v kateri bo obkljukal vse tri mesece (oktober, november in december), bo po 1.100 EUR prejel 10.11.2020, 10.12.2020 in 10.1.2020.  VRAČILO MTD IN NATO VLOGA ZA IZGUBLJENI DOHODEK Če bo moral upravičenec vrniti izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka in je za isto obdobje, za katerega je prejel izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, izpolnjeval pogoje za delno povrnjeni izgubljeni dohodek (karantena), bo lahko v 30 dneh od vračila izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka vložil vlogo za izplačilo delno povrnjenega izgubljenega dohodka preko informacijskega sistema FURS. FURS bo izplačal delno povrnjeni izgubljeni dohodek v 15 dneh od prejema vloge.

V soboto, 24. oktobra, je začel veljati Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP), ki omogoča oddajo vloge za povračilo nadomestila plače zaradi odrejene karantene od začetka oktobra ter iz razloga višje sile zaradi obveznosti varstva otrok od začetka septembra.  Zakon ureja dve vrsti povračil nadomestil, in sicer: povračilo nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene   Delavec, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela (zaradi tesnega stika z okuženo osebo ali prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo), je upravičen do nadomestila plače. Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela, lahko uveljavlja delodajalec, če izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavca, ki mu je bila odrejena karantena. povračilo nadomestila plač delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva Delavec, eden od staršev ali skrbnik, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoli­ščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali druge ustanove, je upravičen do nadomestila plače. V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca. Delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila iz­plačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva. VIŠINA NADOMESTILA PLAČE Karantena zaposlenega: delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali oranžnem seznamu, in mu je ob povratku ob prehodu meje v Republiki Sloveniji odrejena karantena, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove delavec, ki mu je bila odrejena karantena po stiku ali sumu stika z okuženo osebo, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela, ima pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove delavec, ki mu je bila odrejena karantena po stiku z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in mu je bila zaradi tega odrejena karantena, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi prihoda z območja z visokim tveganjem za okužbo zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okoliščin (v teh primerih je višina nadomestila 50 % osnove vendar ne manj kot 70 % minimalne plače): smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrti staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj), rojstva otroka, vabila na sodišče. Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin. Delavec, ki mu je bila odrejena karantena mora najpozneje v 24 urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni, in o razlogih, iz katerih mu je bila odrejena ter v treh delovnih dneh od prejema odločbe o odreditvi karantene to posredovati delodajalcu. Višja sila: Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ima pravico do nadomestila plače v višini 80% osnove. Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca. ODDAJA VLOGE NA ZRSZ Vlogo za povračilo nadomestila plače delodajalec odda elektronsko na ZRSZ, na Portalu za delodajalce. Delodajalec je upravičen do povračila celotnega izplačanega nadomestila plače, ki ga uveljavlja: za zaposlene, ki zaradi odrejene karantene v obdobju od 1. 10. 2020 dalje ne morejo opravljati dela oz. se jim ne more organizirati dela na domu ali za zaposlene, ki v obdobju od 1. 9. 2020 dalje ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica varstva otrok (zaradi odrejene karantene ali drugih zunanjih objektivnih okoliščin nezmožnosti obiskovanja vrtca ali osnovne šole do 5. razreda). Povračilo izplačanih nadomestil plače lahko delodajalec uveljavlja le za obdobje, za katerega je bila odrejena karantena zaposlenemu ali njegovemu otroku, oziroma dokler veljajo okoliščine višje sile, ki opravičujejo odsotnost zaposlenega. Vlogo mora delodajalec oddati najkasneje v 8 dneh od začetka odsotnosti zaposlenega (zaradi odrejene karantene ali iz razloga višje sile zaradi obveznosti varstva otrok). Pozor, če so bili zaposleni zaradi odrejene karantene ali višje sile zaradi obveznosti varstva otrok odsotni že pred uveljavitvijo novega zakona, mora delodajalec predložiti vlogo v 8 dneh od uveljavitve zakona, najkasneje do 1.11.2020. Vlogo za vse primere odrejene karantene, ko je odločba izdana do 31. decembra 2020, lahko delodajalec vloži do 31. decembra 2020. Pri karanteni delavca mora delodajalec vlogi priložiti odločbo o odreditvi karantene, izjavo o obstoju posebnih okoliščin v primeru prihoda z območja z visokim tveganjem in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu. Pri višji sili zaradi obveznosti varstva otrok mora delodajalec priložiti izjavo zaposlenega o obstoju osebnih okoliščin. Poglejte si primer izjave. ZRSZ obvešča, da naj delodajalec vlogo predloži v roku, tudi če odločbe o karanteni še ne bo prejel. Slednjo bo lahko poslal naknadno in tako dopolnil vlogo.

V soboto, 24. oktobra, je začel veljati Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP). Delodajalci lahko uveljavljajo delno povračilo nadomestila plače  za zaposlene, ki so jih napotili na začasno čakanje na delo v obdobju od 1.10.2020 dalje, ker jim zaradi posledic epidemije začasno ne morejo zagotavljati dela, vendar najdlje do 31.12. 2020. Gre za podaljšanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcev na začasnem čakanju na delo, zato je ukrep vsebinsko podoben ukrepu iz prejšnjega interventnega zakona. Do spremembe je prišlo pri pogoji za upravičenost, in sicer so do ukrepa upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20  odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Delno povračilo nadomestila plače lahko uveljavljajo delodajalci, ki imajo na dan predložitve vloge plačane vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti ter predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let. Ravno tako delodajalci na dan predložitve vloge ne smejo biti v stečajnem in likvidacijskem postopku. Delavec se v času začasnega čakanja na delo lahko vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu. Ne pozabite, delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Delodajalec, ki prejema povračilo izplačanih nadomestil plače, mora delavcem v zakonskem roku izplačati nadomestilo plače. Prav tako ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo. V času prejemanja nadomestila tudi ne sme odpustiti delavca, ki ga je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov. ZNESEK DELNEGA POVRAČILA PLAČE Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 osnove, ki pa ne sme biti nižja od minimalne plače. V skladu z zakonom bo delodajalec dobil povrnjeno 80 % izplačanega nadomestila plače za zaposlenega. Znesek je omejen z višino maksimalnega zneska denarnega nadomestila za brezposelnost (892,50 EUR). ODDAJA VLOGE NA ZRSZ Vlogo za delno povračilo nadomestila plače delodajalec odda elektronsko na ZRSZ, na Portalu za delodajalce. Vlogi se priložijo pisne odredbe. Vlogo mora delodajalec oddati najkasneje v 8 dneh od napotitve zaposlenih. Pozor, če je delodajalec zaposlene napotil na začasno čakanje na delo že pred uveljavitvijo novega zakona, za obdobje od 1.10.2020, mora predložite vlogo v 8 dneh od uveljavitve zakona, najkasneje do 1.11.2020.   Ukrep velja do 31. decembra 2020, vendar je vlogo za povračilo možno vložiti najpozneje do 15. decembra 2020. Delodajalcem, ki izpolnjujejo vse zakonske pogoje, bo ZRSZ v petnajstih dneh od prispetja popolne vloge izdal Sklep o delnem povračilu izplačanih nadomestil plače.

Slovenski podjetniški sklad ( SPS) – razpis P7 -2 -2020 PREDMET IN NAMEN RAZPISA Predmet razpisa so mikrokrediti za mikro, mala in srednje velika podjetja, tudi samostojne podjetnike. Mikrokrediti so namenjeni podjetjem za zagotavljanje likvidnosti, predvsem za omilitev posledic epidemije – COVID 19. Izključena področja: Proizvodnja žganih pijač, kmetijstvo, trgov ine s tobačnimi izdelki, Finančne in zavarovalniške dejavnosti, poslovanje z nepremičninami, pravne in računovodske dejavnosti, prirejanje iger na srečo… VIŠINA, DOBA IN OBRESTNA MERA FINANCIRANJA Višina financiranja med 5.000,00 EUR in 25.000,00 EUR Doba financiranja od 2 do 5 let Možnost koriščenja 6 mesečnega moratorija Obrestna mera 6 mesečni euribor + 0,8 % CILJ RAZPISA Cilji javnega razpisa je ohranitev delovnih mest, spodbujanje nastanka novih delovnih mest, spodbujanje financiranja projektov.    3. UPRAVIČENI STROŠKI – KRITJE DO 100% Naložbe v neopredmetena osnovna sredstva (nakup nove opreme) Naložbe v neopredmetena osnovna sredstva (nakup patentiranih pravic in licenc) Stroški materiala in trgovskega blaga Stroški dela OBDOBJE UPRAVIČENOSTI STROŠKOV Največ 6 mesecev pred oddajo vloge ali 18 mesecev po odobritvi kredita POGOJI KANDIDIRANJA Podjetje mora imeti ob oddaji vloge vsaj1 zaposlenega za polni delovni čas. Na delovanje podjetja je vplival izbruh nalezljive bolezni COVID-19. Podjetje ne sme biti v težavah Podjetje nima neporavnanih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih obveznosti FURS-a Vlagatelj mora izkazati zaprto finančno konstrukcijo Ima predvideno poslovanje z dobičkov v letih 2021 do 2024 ter pozitivni denarni tok KREDITNI POGOJI, ROKI VRAČILA, OBRESTI, ZAVAROVANJE Višina kredita: Najnižji znesek kredita znaša 5.000 EUR, najvišji 25.000 EUR. Rok vračila: Rok vračila kredita je 2,3,4 ali 5 let Odplačilo kredita: V enakih mesečnih obrokih Obrestna mera : 37,5 % 6 mesečnega euriborja + 0,8 % letna, če je 6 mesečni euribor negativen , se šteje da je enak 0% Zavarovanje kredita: 5 menic podjetja ROK ZA PRIJAVO Javni razpis ima naslednje prijavne roke za oddajo vlog s prilogami na ePortal Sklada: v letu 2020: Vsak petek od 16. 10. 2020 do 06. 11. 2020 v letu 2021: 05. 01. 2021 do 07.12.2021 USTREZNE FINANČNE PRILOGE Bilanca stanja in izkaz poslovnega izida za leto 2019, skladno z uradno objavljenimi na AJPES. Potrdilo FURS o plačanih davkih in prispevkih – staro največ 15 dni Bonitetna dokazila S.BON-1 ali eS.BON na podlagi letnega poročila 2019 izdan s strani AJPES Obrazec 1: Pooblastilo za potrebe preverjanja podatkov pri FURS POTREBUJETE POMOČ PRI PRIPRAVI RAZPISNE DOKUMENTACIJE Slovenski podjetniški sklad dovoljuje vpis pooblaščenca za pripravo in oddajo vloge – pokličite nas in pomagali vam bomo. Kontakt: mail: aleksandra.vaupotic@nucleus.si telefon: 02 234 0097

Zavezanci, ki jim je banka Revolut odprla nov račun v Litvi, morajo tega prijaviti Finančni upravi RS, prav tako pa morajo tudi za star račun, ki jim ga je banka Revolut zaprla v Veliki Britaniji, sporočiti datum zaprtja. Informacijo o datumu zaprtja britanskega računa in odprtju novega računa v Litvi naj bi uporabniki prejeli s strani Revoluta. Furs podatkov o tujih računih ne pridobiva po uradni dolžnosti iz uradnih registrov in evidenc, zato jih morajo zavezanci sporočiti sami, in sicer v osmih dneh po odprtju računa oz. po spremembi podatkov računa. Prijavo novega računa in odjavo starega računa lahko zavezanci izvedejo istočasno. Prijavo tujih računov lahko zavezanec odda preko eDavkov (obrazec DR-Račun), osebno ali po pošti  (na obrazcu DR-02 za fizične osebe, na obrazcu DR-03 za fizične osebe z dejavnostjo in na obrazcu DR-04 za pravne osebe). Prijavi je treba priložiti dokument, iz katerega so razvidni podatki o računu, odprtem v tujini (bančna kartica, pogodba o odprtju bančnega računa, posnetek zaslona IBAN računa), da finančni urad lahko preveri pravilnost oziroma točnost podatkov.

Zavod RS za zaposlovanje obvešča, da je od ponedeljka 12.10.2020 omogočeno oddajanje zahtevkov za izplačilo subvencije za skrajšani polni delovni čas tudi za september. Delodajalci, ki vam je bila s sklepom priznana pravica do subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa in ste z Zavodom za zaposlovanje že podpisali pogodbo o dodelitvi subvencije, lahko oddate zahtevke za izplačilo za junij, julij, avgust in september. Predložitev zahtevkov je možna na internetni strani Zavoda za zaposlovanje, na Portalu za delodajalce. Zavod bo pred potrditvijo zahtevka za izplačilo preveril, da ste pri FURS-u oddali obrazce iREK za posamezen mesec za vse tiste zaposlene, za katere želite uveljavljati subvencijo.

Mikro, majhna in srednje velika podjetja, zadruge ter samostojni podjetniki s sedežem v Sloveniji lahko na podlagi javnega poziva Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) pridobijo subvencijo za nakup zaščitne opreme, v znesku od najmanj 1.000, do 9.999 evrov. Na tak način lahko dobite povrnjene stroške za nakupe zaščitne opreme opravljene od 12. marca do datuma oddaje vloge, oziroma najkasneje do 31. oktobra 2020. Subvencija krije nakup zaščitnih mask (pralnih ali za enkratno uporabo), zaščitnih rokavic, razkužil in brezstičnih termometrov za merjenje telesne temperature. POGOJI Prijavitelj mora imeti na dan objave javnega poziva, 3. julija, vsaj pet zaposlenih. Kot zaposleni se šteje tudi nosilec dejavnosti pri polnemu s.p.-ju in družbenik ali delničar gospodarske družbe, ter ustanovitelj zadruge – poslovodja, ki ni zavarovan po drugi podlagi. Dobavitelja zaščitne opreme si lahko izbere prijavitelj sam, je pa potrebno pri izboru dobavitelja ravnati gospodarno in zaščitno opremo kupiti po tržni ceni in ustrezne kvalitete, ki mora biti namenjena zaposlenim v podjetju. Sklad bo prijavitelju odobril največ eno vlogo, za stroške ki so nastali od 12. marca do datuma oddaje vloge. Sofinanciranja pa pri tem ne bo mogoče uveljavljati, če je: dobavitelj zaščitne opreme povezana družba po pravilih zakona, ki ureja gospodarske družbe, ali zakoniti zastopnik prijavitelja ali njegov družinski član bodisi udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik dobavitelja zaščitne opreme , bodisi neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več kot 25-odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu dobavitelja. Druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj, najdete v javnem pozivu- COVID 19 za nakup zaščitne opreme, ki je objavljen na spletni strani SPS. ZNESEK SUBVENCIJE Višina subvencije lahko znaša največ zmnožek 200 EUR x število vseh zaposlenih na dan oddaje vloge. Da se podjetje lahko prijavi na razpis mora imeti vsaj za 1.000,00 EUR upravičenih stroškov na 5 zaposlenih. Najvišji znesek subvencije je 9.999,00 EUR. Najvišje vrednosti na kos posamezne kategorije zaščitne opreme, ki se bodo priznale (cena brez DDV) so: pralne zaščitne obrazne maske: do štiri evre na kos, zaščitne obrazne maske za enkratno uporabo: do en evro na kos, zaščitne rokavice: do 0,10 evra na kos, razkužila: do 20 evrov na liter, brezstični termometri za merjenje telesne temperature: do 50 evrov na kos. Prijavitelj lahko pri tem uveljavlja zgolj eno ali pa več kategorij zaščitne opreme. Sofinancirajo se le že nastali stroški oz. izdatki (od 12.3.2020) do datuma oddaje vloge, kar pomeni, da morajo biti računi pred oddajo vloge že plačani. PRIJAVA Vlogo se odda preko ePortala Slovenskega podjetniškega sklada (https://eportal.podjetniskisklad.si). Prijavitelji so o odločitvi o dodelitvi sredstev praviloma obveščeni najkasneje v roku 15 delovnih dni od prejema posamezne vloge na Slovenski podjetniški sklad. Izbrani prijavitelji so pozvani k podpisu pogodbe. Sklad bo financiranje odobril prijaviteljem, ki oddajo pravilno označene in popolne vloge, ki izpolnjujejo vse pogoje za prijavo. Vloga mora vsebovati vse priloge iz pozivne dokumentacije, več informacij o razpisu pa je na voljo na spletni strani SPS-ja.  

Vlada je prejšnji teden potrdila predlog zakona, tako imenovani peti protikoronski paket (PKP5). Čistopis zakona je še v pripravi do 28. septembra, ko bodo še mogoče manjše dopolnitve. Nov zakon odseva trenutne gospodarske napovedi, ki so bolj optimistične od spomladanskih, a hkrati upošteva dejstvo, da bi lahko nenadzorovano širjenje virusa negativno vplivalo na gospodarstvo. Za ohranitev delovnih mest in pomoči delodajalcem PKP5 predvideva podaljšanje ukrepa čakanja na delu doma do konca leta 2020 za vse panoge, pogoj je upad prihodkov za vsaj 30 odstotkov glede na leto 2019. Od 1. septembra dalje zakon prinaša možnost uveljavljanja 80-odstotnega nadomestila v primeru odsotnosti z dela zaradi varstva otroka zaradi višje sile, to je, če je bila zanj odrejena karantena. Za zaposlene je podaljšan ukrep 100-odstotnega nadomestila plače v primeru odrejene karantene zaradi stika z okuženo osebo na delovnem mestu. Samozaposleni bodo upravičeno do povračila nadomestila v višini 250 evrov, če jim je bila odrejena karantena. Ukrep bo veljal od 1. oktobra. Za samozaposlene in mikropodjetja se ponovno uvajajo začasni ukrepi v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 700 evrov in povračila prispevkov v višini 400 evrov mesečno. Pri ukrepih s področja zdravstva se uvaja možnost koriščenja odsotnosti z dela do treh delovnih dni zaradi bolezni, brez potrdila osebnega zdravnika. Poenostavlja se tudi postopek izdaje karantenske odločbe. Na področju vzgoje in izobraževanja se bo ponovno uvedlo oprostitev plačila za vrtec v primeru odrejene karantene za otroka. Z zakonom naj bi se uredila tudi možnost izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo. Vir: Urad Vlade RS za komuniciranje, 24. 9. 2020