Državni zbor RS je v petek sprejel t.im. tretji protikoronski zakon, tj. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije SARS-COV-2 (ZIUOOPE). Ukrepi iz zakona se uporabljajo od 1. junija.
Bistvena ukrepa sta delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa in ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Možna bo kombinacija obeh ukrepov, tako povračilo nadomestila čakanja na delo kot skrajšani delovni čas pri istem delodajalcu.
DELNO POVRAČILO NADOMESTILA PLAČE ZA ZAČASNO ČAKANJE NA DELO
Delodajalci lahko uveljavljajo delno povračilo nadomestila plače za zaposlenega, ki ga napotijo na začasno čakanje na delo, v obdobju od 1. 6. 2020 do 30. 6. 2020.
Kdo so upravičeni do nadomestila
Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.
Delno povračilo nadomestila plače lahko uveljavljajo delodajalci, ki imajo na dan predložitve vloge plačane vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti ter predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let. Ravno tako delodajalci na dan predložitve vloge ne smejo biti v stečajnem postopku.
Delnega povračila ne morejo uveljavljati:
- neposredni ali posredni uporabniki proračuna RS ali proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,
- delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost iz skupine K (po standardni klasifikaciji dejavnosti) in so imeli 13. 3. 2020 več kot deset zaposlenih,
- tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije in njihova predstavništva ter institucije, organi in agencije EU v Sloveniji.
Postopek napotitve
Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo v obdobju od 1.6 do 30.6. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.
Delavec se v času začasnega čakanja na delo lahko vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu. Ne pozabite, delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
Znesek delnega povračila nadomestila plače
Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 osnove, ki pa ne sme biti nižje od minimalne plače. Ta višina nadomestila plače velja za vse delavce, ki delajo pri upravičenih delodajalcih, četudi delodajalec ne bo uveljavljal ukrepa.
V skladu z zakonom bo delodajalec dobil povrnjen 80 % izplačanega nadomestila plače. Višina povračila je omejena z višino maksimalnega zneska denarnega nadomestila za brezposelnost, ki znaša 892,50 EUR na mesec.
Oddaja vloge na Zavod za Zaposlovanje (ZRSZ)
Vlogo morajo delodajalci oddati v osmih dneh od napotitve zaposlenega na začasno čakanje, najpozneje do 30. 6. 2020. Vloga za uveljavljanje delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo bo predvidoma 3. 6. 2020 na voljo na internetni strani ZRSZ, na Portalu za delodajalce. Možna bo predložitev vloge samo v elektronski obliki.
Vlogi se priloži oceno upada prihodkov, za pravilnost katere delodajlec kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Delodajalcem, ki izpolnjujejo vse zakonske pogoje, bo ZRSZ v petnajstih dneh od prispetja popolne vloge izdal Sklep o delnem povračilu izplačanih nadomestil plače. Ravno tako bo ZRSZ z njimi sklenili Pogodbo o delnem povračilu nadomestila plače, v kateri bo določeno, na kakšen način bo delodajalec uveljavljal povračilo.
Obveznosti delodajalca:
Delodajalec mora delavcu v zakonskem roku izplačati nadomestilo plače. Prav tako ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo. V času prejemanja nadomestila tudi ne sme delavca odpustiti.
DELNO SUBVENCIONIRANJE SKRAJŠANEGA DELOVNEGA ČASA
Delodajalec bo lahko delavcu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, v primeru začasne nemožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov, začasno odredil delo s skrajšanim delovnim časom, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas (od 20 do 35 ur na teden), v preostalem deležu do polnega delovnega časa (od 20 do 5 ur na teden) pa delavca delno napotil na začasno čakanje na delo. Delodajalec bo lahko uveljavljal delno povračilo nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom.
Kdo so upravičeni do subvencije
Delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa lahko uveljavljajo delodajalci, ki
- so pravne ali fizične osebe in so bili vpisani v Poslovni register Slovenije pred 13. 3. 2020, pri čemer imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, ter
- po svoji oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90 % dela.
- niso neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %
Komu delodajalec lahko odredi delo s krajšim delovnim časom:
Delodajalec lahko delo s krajšim delovnim časom, vsaj 20 ur/teden, odredi le delavcem, ki so pri njem zaposleni za polni delovni čas. Odreditev dela s krajšim delovnim časom ni mogoča delavcu:
- ki mu zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče odpovedni rok,
- ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu.
Delodajalec lahko odredi delo s skrajšanim delovnim časom od 1. junija 2020 do 31. decembra 2020. Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec posvetovati s sindikatom oz. svetom delavcev. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.
Delodajalec pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim časom. V pisnem napotilu določi obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa, čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom, razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa, čas trajanja 6 odmora med delom, višino povračila stroškov v zvezi z delom, možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom ter višino nadomestila plače.
Delavec se lahko v času odrejenega skrajšanega delovnega časa v skladu z določbami zakona, ki ureja trg dela, prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki se zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve.
Znesek subvencije
Subvencija za zaposlenega mesečno znaša mesečno:
- 448 EUR – ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas od 20 do 24 ur na teden,
- 336 EUR – ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas od 25 do 29 ur na teden,
- 224 EUR – ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas od 30 do 34 ur na teden,
- 112 EUR – ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas 35 ur na teden.
Subvencija se sorazmerno zmanjša za čas odsotnosti v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (npr. ko delavec koristi letni dopust, je odsoten iz zdravstvenih razlogov itn.).
Oddaja vloge na Zavod za zaposlovanje (ZRSZ)
V skladu z zakonom morajo delodajalci v treh delovnih dneh od takrat, ko zaposlenim odredijo delo s skrajšanim delovnim časom, poslati obvestilo po elektronski pošti na naslov: obvestilacas@ess.gov.si. Obvestilo naj vsebuje naslednje podatke: naziv in EMŠO delodajalca, število zaposlenih, ki jim je bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, in datum odreditve takšnega dela. Dokazilo o poslanem obvestilu je obvezna priloga k vlogi za dodelitev subvencije.
Vloga za pridobitev subvencije za zaposlene z odrejenim skrajšanim delovnim časom bo na internetni strani ZRSZ, na Portalu za delodajalce na voljo predvidoma 12. 6. 2020. Možna bo predložitev vloge samo v elektronski obliki. Vlogo morajo predložiti v petnajstih dneh po odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom, najpozneje do 31. 12. 2020.
Delodajalci, ki izpolnjujejo vse zakonske pogoje, bo ZRSZ izdal Sklep o dodelitvi subvencije in z njimi sklenil Pogodbo o delnem subvencioniranju skrajšanega delovnega časa. V njej bo določeno, na kakšen način bo delodajalec uveljavljal subvencijo za posamezen mesec.
Obveznosti delodajalca:
Delodajalec mora:
- sporočiti Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, da je delavcu odredil delo s skrajšanim delovnim časom po tem zakonu, najpozneje v treh delovnih dneh od dneva odreditve.
- izplačevati plačo in nadomestilo plače
- voditi evidenco o izrabi delovnega časa za te delavce, iz katere je razviden čas prihoda/odhoda zaposlenega
- ne sme v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tem zakonu ali ZIUZEOP (kršitev prepovedi odpuščanja) in
- ne sme v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.
V primeru kršitve mora delodajalec vrniti prejeta sredstva skupaj z zamudnimi obrestmi. Poleg tega je v določenih primerih predpisana globa.
Sredstva mora vrniti tudi, če od uveljavitve tega zakona pride do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020.