V Uradnem listu RS, št. 172/21 z dne, 29. 10. 2021 je bila objavljena sprememba in dopolnitev Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2S), ki prinaša nekatere spremembe pri priznavanju stroškov in koriščenju olajšav ter ureja hibridna neskladja. Ukrepi, povezani z državami ali jurisdikcijami na seznamu Dodan je 8.a člen ZDDPO-2, ki napotuje na seznam držav, ki jih je potrebno upoštevati, ko ugotavljamo obratno hibridno neskladje, določeno v novem 67.n člen. Uporabljata se dva seznama, in sicer: seznam držav, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5 %, pri čemer to niso države članice EU, in minister, pristojen za finance, takšno državo uvrsti na seznam, pri čemer pa na seznamu lahko ni nobene države, ki ga Ministrstvo za finance in Finančna uprava Republike Slovenije objavljata na svojih spletnih straneh Seznam_drzav_FURS, seznam Evropske unije z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, objavljen v Uradnem listu Evropske unije, na voljo je tudi na povezavi Seznam_drzav_z_jurisdikcijami. Rezervacije Spremembo 20. člena ZDDPO-2 se od 1. januarja 2022 dalje pri oblikovanju rezervacij prizna odhodek v obračunanem znesku. Priznane so v višini 50 %, in sicer pri oblikovanju rezervacij za: dana jamstva ob prodaji proizvodov ali opravitvi storitev, reorganizacijo, pričakovane izgube iz kočljivih pogodb, za pokojnine, jubilejne nagrade in za odpravnine ob upokojitvi. Rezervacije, oblikovane iz naslova pokojnine, jubilejnih nagrad in odpravnin ob upokojitvi, se s predhodnimi določbami priznajo kot odhodek v obračunanem znesku, ki ustreza 100 % oblikovanih rezervacij v vsakem posameznem davčnem obdobju, ki se začne od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2026. Odpis terjatev Do sedaj je bil odpis terjatev priznan kot odhodek na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopki ali na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v delu, v katerem terjatve niso bile poplačane oziroma niso bile poplačane v celoti. Nova določba priznava odpis terjatev kot odhodek za vse priznane terjatve, ki jih je zavezanec prijavil v postopku prisilne poravnave oziroma v stečajnem postopku. Delno priznani odhodki Stroški reprezentance (pogostitve zabava ter darila ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji) in stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja funkcijo nadzora se davčno priznajo v višini 60 % (prej 50 %). Amortizacija za sredstva vzeta v najem Za sredstva, ki so vzeta v najem, se po novem uporablja najvišja letna amortizacijska stopnja, ki ustreza dobi pogodbenega najema sredstva. Olajšave za zaposlovanje Zavezanec, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 45 % plače in največ v višini davčne osnove, če na novo zaposli osebo: mlajšo od 29 let ali starejšo od 55 let ali v poklicu, za katerega na trgu dela primanjkuje iskalcev zaposlitve, Pogoj je, da oseba v obdobju zadnjih 24 mesecev ni bila zaposlena pri tem zavezancu ali njegovi povezani osebi. Če zavezanec zaposli osebo, mlajšo od 25 let in je to njena prva zaposlitev, lahko koristi olajšavo v višini 55 % plače osebe in največ v višini davčne osnove. Olajšava za zaposlovanje mlajših od 29 let in starejših od 55 let se izključuje z olajšavo za zaposlovanje oseb v poklicu, za katerega na trgu dela ni iskalcev zaposlitve. Prav tako se olajšava za zaposlitev mlajših od 25 let izključuje z drugimi olajšavami za zaposlovanje, kot rudi z olajšavo za zaposlovanje invalidov. Poklici v primanjkljaju so poklici, ki bodo objavljeni na seznamu poklicev v primanjkljaju. Seznam poklicev bo opredeljen v posebnem pravilniku in objavljen vsaj vsaki dve leti enkrat. Olajšava za vlaganje v digitalni in zeleni prehod Višina olajšave znaša 40 % zneska, ki predstavlja vlaganja v digitalno preobrazbo in zeleni prehod, in do višine davčne osnove. Sem sodijo vlaganja v: računalništvo v oblaku, umetno inteligenco in velepodatke, okoljsko prijazne tehnologije, čistejši, cenejši in bolj zdrav javni in zasebni transport, razogljičenje energijskega sektorja, energijsko učinkovitost stavb in v uvajanje drugih standardov za klimatsko nevtralnost. Olajšava se izključuje z olajšavo za vlaganje v raziskave in razvoj in olajšavo za investiranje. Olajšava se ne more uveljavljati za del investiranja, ki je financiran iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo sredstva naravo nepovratnih sredstev. Olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju Zavezanec, ki sprejme vajenca, dijaka ali študenta po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini plačila tej osebi, vendar največ v višini 80% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji (do sedaj 20 %) za vsak mesec izvajanja praktičnega dela posamezne osebe v strokovnem izobraževanju, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja. Olajšava za donacije Donacije po 59. členu ZDDPO-2, ki vključujejo tudi donacije za športne namene, so priznane kot olajšava v višini 1 % (prej 0,3 %) obdavčenega prihodka. Izjema so donacije za vrhunski šport, ki so priznane do 3,8 % obdavčenih prihodkov.
DARILA POSLOVNIM PARTNERJEM
Prihaja čas obdarovanja poslovnih partnerjev. Pri izbiri poslovnega darila je dobro vedeti, kdaj so darila predmet obdavčitve z dohodnino in DDV ter kdaj predstavljajo davčno priznan strošek. Davčno priznavanje stroškov je odvisno od vrste ugodnosti in od tega ali je obdavčeno z dohodnino. Obdavčitev z dohodnino je odvisna od: vrste prejemnika, vrednosti darila, razmerja med izplačevalcem in prejemnikom darila. V nadaljevanju obravnavamo obdavčitev daril, ki jih namenimo poslovnim partnerjem, fizičnim osebam. Kdaj je darilo davčno priznan strošek? Poslovna darila, stroški pogostitve in zabave ob poslovnih stikih podjetnika s poslovnim partnerjem, se davčno obravnavajo kot strošek reprezentance, kar pomeni, da so 50 % davčno priznani. Darila manjših vrednosti, kot so na primer svinčniki, kaše, majice, obeski za ključe, vžigalniki in podobni izdelki z reklamno vsebino – zavezančev logotip – ki jih zavezanci kot propagandni material za promoviranje svoje dejavnosti delijo po sejmih ipd., se lahko štejejo kot strošek reklame, ki je v celoti davčno priznan. DDV Od daril, katerih vrednost ne preseže 20 evrov in so dana pod predpisanimi pogoji, kar pomeni, da družba podari darilo v okviru opravljanja dejavnosti, občasno in ne istim osebam, zavezanec ne obračuna DDV, čeprav je ob nabavi oziroma izdelavi uveljavil odbitek DDV. Priporočljivo je voditi evidenco. Kdaj so darila obdavčena z dohodnino? Če smo poslovnemu partnerju podarili darilo v znesku, ki presega 42 evrov oziroma je v davčnem letu prejel več daril, katerih skupna vrednost presega 84 evrov, moramo partnerju obračunati drug prejemek in poročati na obrazcu REK-2 in iREK. Za pripravo obračuna potrebujemo njegove osebne podatke, kot so ime in priimek ter davčna številka. Če darilo presega omenjene zneske, se obdavči razlika med neobdavčeno vrednostjo in vrednostjo podarjenega darila. Od razlike se obračuna dohodnina. Davčni odtegljaj ni potrebno odtegniti in plačati, če znesek dohodnine ne presega 20 evrov. V tem primeru le poročamo na obrazcih REK-2 in iREK, darilo pa bo obdavčeno na letni ravni in zajeto v letnem obračunu dohodnine prejemnika darila. Priporočamo, da ima družba seznam prejemnikov daril v posameznem davčnem letu, saj ga lahko tako ob morebitnem davčnem nadzoru uporablja za dokazovanje, da so izpolnjeni pogoji za neobdavčitev.
IZPOLNJEVANJE POGOJA PCT
V Uradnem listu RS, št. 142/2021, je bil objavljen Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja PCT za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2, ki je stopil v veljavo 6. septembra 2021. Odlok začasno določa pogoje prebolevnosti, cepljenja ali testiranja, pogoje za ustreznost testa, uporabo testa HAG za samotestiranje, uporabo zaščitne maske na javnih krajih oziroma prostorih, obvezno razkuževanje rok, medosebno razdaljo in prezračevanje zaprtih prostorov. Pogoj PCT Osebe dokazujejo pogoj z: dokazilom o negativnem testu PCR, ki ni starejši od 72 ur od odvzema brisa, ali testa HAG, ki ni starejši od 48 ur od odvzema brisa ali dokazilom o prebolevnosti ali dokazilom o cepljenju. PCT pogoj morajo izpolnjevati vse osebe, ki pri opravljanju dela prihajajo v neposreden stik z drugimi osebami oziroma so udeležene v okoljih ali dejavnostih, kjer obstaja neposredna nevarnost za izbruh okužbe in širjenje okužb. Dejavnosti, kjer je PCT pogoj nujen za ponudnike člen Odloka navaja dejavnosti, ki so zavezane izpolnjevati pogoje PCT, v nadaljevanju navajamo nekaj najpogostejših dejavnosti v gospodarstvu: dejavnost ponujanja in prodaje blaga in storitev, dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev neposredno potrošnikom na področju voznikov in vozil v Republiki Sloveniji, dejavnost izvajanja strokovnih izobraževanj in usposabljanj, dejavnost športnih programov, športnih tekmovanj ter športno rekreativnih dejavnostih v zaprtih prostorih, dejavnosti avtotaksi prevozov, na deloviščih in na skupnih deloviščih, v skladu s predpisom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, na deloviščih za osebe, ki imajo položaj udeleženca v skladu s področnimi predpisi (npr. za investitorja, projektanta, nadzornika in izvajalca v skladu s predpisom o graditvi objektov), … Samotestiranje Za osebe iz prejšnjega odstavka se za opravljanje dela kot PCT pogoj testiranja šteje tudi testiranje s testom HAG za samotestiranje. Namenjeno je testiranju oseb v organizaciji, če te nimajo stika s strankami. Če imajo osebe stik s strankami, je za stik z njimi potreben PCT pogoj, kot ga navaja 2. člen Odloka (glejte razdelek Pogoj PCT). Samotestiranje se izvaja enkrat tedensko v enakih presledkih. Odgovorne osebe, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela, določijo čas in kraj samotestiranja, ki je lahko izvedeno v domačem okolju ali na delovnem mestu. Za namen samotestiranja odgovorna oseba posreduje zaposlenemu evidenčni list, ki vsebuje datum samotestiranja, rezultat testa in podpis zaposlenega. V primeru pozitivnega rezultata testirana oseba obvesti osebnega zdravnika, ki jo napoti na potrditev z metodo PCR. Sredstva za izvajanje testiranja s HAG testi za samotestiranje v tem primeru zagotavlja delodajalec. Uporaba zaščitne maske Maske so obvezne pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih krajih oziroma prostorih ter na javnih krajih, kjer ni mogoče zagotoviti medsebojne razdalje najmanj 1,5 metra, in v osebnih vozilih. Razkuževanje rok Ob vstopu v zaprt javni prostor je razkuževanje rok z razkužilom obvezno. Zagotoviti ga mora upravljavec oziroma izvajalec dejavnosti v zaprtem javnem kraju oziroma prostoru pri vhodu v prostor. Enako velja za upravnike večstanovanjskih stavb. Prezračevanje Izvajalci dejavnosti oziroma upravljalci poslovnih stavb in stavb, v katerih se izvaja dejavnost so dolžni poskrbeti za redno prezračevanje zaprtih prostorov, v katerih opravljajo dejavnost oziroma jih upravljajo. Priporočamo, da se za morebitna dodatna pojasnila obrnete na GZS, OZS in druge zbornice, ki ministrstvu posredujejo vprašanja v zvezi z izvajanjem določb po omenjen Odloku. Vir: Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja PCT
SID BANKA IMA NA VOLJO SVEŽA POVRATNA SREDSTVA V VIŠINI 24 MILIJONOV EVROV
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je 10. avgusta 2021 izplačalo zadnjo, 4. tranšo evropskih sredstev skladu skladov SID banki za izvajanje finančnih instrumentov FI COVID-19 v višini 16,3 milijonov evrov, od tega za posojila za RRI 1,3 milijonov evrov in za mikrokredite za MSP 15 milijonov evrov. Z izplačilom četrte tranše je podjetjem, samostojnim podjetnikom, socialnim podjetjem in zadrugam skupaj s slovensko udeležbo še zadnjič v tem letu na voljo novih 1,9 milijona evrov za posojila za raziskave, razvoj in inovacije (RRI) ter 22,5 milijonov evrov za mikrokredite za MSP – tako za investicije kot za financiranje obratnih sredstev. Več informacij, pogoje pridobitve in vsa potrebna dokumentacija je na voljo na spletni strani SID banke SID. Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
POVRAČILO STROŠKOV IN DRUGIH DOHODKOV IZ DELOVNEGA RAZMERJA PO NOVI UREDBI 16.7.2021
V Uradnem listu RS, št. 114/21 z dne 16. 7. 2021 je bila objavljena nova Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ki določa višine povračil stroškov v zvezi z delom, povračil stroškov v zvezi s službenim potovanjem in drugih dohodkov, do katerih se ti v skladu z Zakonom o dohodnini ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Spremembe prevoza na delo in z dela se začnejo uporabljati: za mesec julij 2021 pri delojemalcih, na katere se nanaša Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021 (Uradni list RS, št. 88/21); za mesec september pri ostalih delojemalcih Prevoz na delo in z dela Izplačilo po prevoženem kilometru Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 0,18 eura za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča. Za določanje oddaljenosti se upoštevajo najkrajše običajne cestne povezave. Če je znesek, izračunan po številu prevoženih kilometrov za posamezni mesec nižji od 140,00 eurov, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva povračilo stroškov prevoza na delo in z dela do višine 140 eurov mesečno, pri čemer morata biti izpolnjena dva pogoja: delavec je na delu prisoten vsaj en dan in delojemalčevo običajno prebivališče je vsaj 1 kilometer oddaljeno od mesta opravljanja dela. Ohranila se je ureditev, po kateri se povračilo stroškov za prevoz na delo všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja delojemalca, če ima ta pravico do uporabe službenega vozila za privatne namene in mu delodajalec za tako uporabo službenega vozila zagotovi tudi gorivo. Vajenci Vajencem se za obvezno praktično delo ne vštevajo v davčno osnovno dohodka iz delovnega razmerja glede na letnik šolanja do višin, ki jih kot minimalno višino vajeniške nagrade določa zakon, ki ureja vajeništvo. Uredba predpisuje višino prejemkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovno. Delavcu priprava povračilo stroškov in drugih dohodkov v višini, ki jih predpisujejo ZDR-1, Kolektivne pogodbe dejavnosti ali interni akti delodajalca. Če je predpisana višina za povračilo stroškov višja od predpisane v Uredbi, se za razliko obračunajo ustrezni prispevki in dohodnina.
ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA POMOČ GOSPODARSTVU IN TURIZMU PRI OMILITVI POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19 (ZIUPGT) IN ZAKON O NUJNIH UKREPIH NA PODROČJU ZDRAVSTVA (ZNUPZ)
V Uradnem listu RS, št. 112/21 z dne 13. 7. 2021 sta bila objavljena Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT), ki spreminja in dopolnjuje določbe, izdane v predhodnih zakonih za omilitev posledic epidemije COVID-19, in določa začasne ukrepe na področju gospodarstva, zlasti turizma, gostinstva, industrije srečanj in dogodkov, ter na področjih dela, športa in kulture, in Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ), ki med drugim ureja karanteno in višjo silo delavcev. Veljavnost zakona: Zakona sta stopila v veljavo 8. julija 2021. Ukrepi, ki so prenehali veljati čakanje na delo, delno povračilo nekritih fiksnih stroškov, mesečni temeljni dohodek in delno povrnjen izgubljeni dohodek za samozaposlene; Skrajšani polni delovni čas Ukrep velja že od junija 2020, z novim zakonom pa so se spremenili pogoji za uveljavitev financiranja. Višina sofinanciranja ni več v obliki subvencije, ampak znaša 80 % bruto II nadomestila plače in ne več kot 928,10 EUR. Rok za oddajo zahtevka je do 30. junija 2022. Trajanje ukrepa: od 1. julija do 30. septembra 2021. Vlada lahko ukrep podaljša enkrat na tri mesece, vendar ne dlje kot do 31. decembra 2021. Upravičen je delodajalec: ki mu je s predpisom vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti, kot fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je bila najpozneje na dan 31. decembra 2020 vpisana v register kmetijskih gospodarstev; Pogoji za uveljavitev ukrepa: Delodajalec lahko delo s skrajšanim delovnim časom odredi le delavcem, ki so pri njem zaposleni za polni delovni čas in tudi dejansko delajo s polnim delovnim časom. Delodajalec mora na podlagi ZEPDSV voditi dnevno evidenco o izrabi delovnega časa za vsakega delavca. Na podlagi 3. odstavka 21. člena ZIUPGT pa bo moral za vsakega delavca ob njegovem prihodu vpisovati še uro prihoda in ob njegovem odhodu uro odhoda delavca (ne oboje ob koncu delovnika). Najkrajši delovni čas, s katerim lahko delavci delajo od 1. julija do 30. septembra, je 20 ur na teden, najdaljši pa 35 ur na teden. Delodajalec lahko ukrep uveljavlja šele po poteku treh mesecev od dneva nastopa dela delavca. Pravice do delnega povračila nadomestila plače ne more uveljavljati delodajalec, če je nad njim uveden postopek stečaja ali je v likvidacijskem postopku; če ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ; če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge ali če na dan vložitve vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih peti. Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva po ZIUPGT, mora prejeta sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi vrniti v celoti, če začne postopek likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju prejemanja sredstev in po prenehanju prejemanja, ki je enako obdobju prejemanja sredstev. O vračilu prejetih sredstev (razen izplačila po 21/8 ZIUPGT) odloči zavod za zaposlovanje z odločbo. Delodajalec pisne odredbe ne pošilja več zavodu za zaposlovanje v roku osmih delovnih dni od dneva odreditve dela s skrajšanim delovnim časom. Ob ponovni odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom delodajalec zavodu za zaposlovanje ne pošilja več odredbe v roku treh delovnih dni. Financiranje regresa za leto 2021 Pravico do sofinanciranja regresa lahko koristijo pravne in fizične osebe, ki so bile do 31. maja 2021 vpisane v PRS in ki na dan uveljavitve zakona opravljajo, kot glavno dejavnost ali dopolnilno dejavnost na kmetiji po SKD 2008, eno izmed dejavnosti, ki jih navaja 27. člen tega zakona. Pomoči so upravičene dejavnosti s področja gostinstva, turizma, športa in kulture. Višina financiranja regresa znaša 1.024 EUR na zaposlenega. Rok za predložitev vloge FURS je 30. september 2021. Dodatni pogoji za pridobitev pomoči so: Upravičenec dejavnosti ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu. Pogoj je izpolnjen, če: bodo prihodki upravičenca v letu 2021 zaradi posledic epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019 oziroma 2020. Če ni posloval v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2021 zmanjšali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oziroma 2021. Če v letu 2019 in 2020 ni posloval, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2021 zmanjšali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2021 do 31. maja 2021. Upravičenec ima vsaj enega zaposlenega, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 14. člena ZPIZ-2. Na dan 31. decembra 2019 podjetje ni bilo v težavah. To so subjekti, ki so opredeljeni v 2/-/18 Uredbe 651/2014. Regres mora biti izplačan najkasneje do 1. julija 2021 oziroma 1. novembra 2021, če kasnejše izplačilo dovoljuje kolektivna pogodba dejavnosti ali izpolnjuje pogoje nelikvidnosti. Karantena in višja sila delavcev Velja od 1. julija 2021 do 31. decembra 2021. Pravila in pogoji za karanteno in višjo silo delavcev ostajajo enaki. Delodajalci morajo vlogo vložiti v osmih dneh od začetka odsotnosti delavca. Če je delavec v karanteni že od 1. julija 2021, je potrebno vlogo vložiti do 22. julija 2021.
POVRAČILO STROŠKOV IN DRUGIH DOHODKOV IZ DELOVNEGA RAZMERJA PO NOVI UREDBI
V Uradnem listu RS, št. 104/21 z dne 1. 7. 2021 je bila objavljena Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ki določa višine povračil stroškov v zvezi z delom, povračil stroškov v zvezi s službenim potovanjem in drugih dohodkov, do katerih se ti v skladu s 3., 4., 7., in 8. točko prvega odstavka in drugim odstavkom 44. člena Zakona o dohodnini ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Spremembe prevoza na delo in z dela se začnejo uporabljati: za mesec junij 2021 pri delojemalcih, na katere se nanaša Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021 (Uradni list RS, št. 88/21); za mesec avgust pri ostalih delojemalcih. Prevoz na delo in z dela Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 0,13 eura za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča. Znesek iz prejšnjega stavka se usklajuje enkrat letno s koeficientom rasti cen goriv in maziv za osebna vozila za mesec oktober tekočega leta v primerjavi z mesecem oktobrom prejšnjega leta, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, če je sprememba rasti cen pozitivna, ki ga minister, pristojen za finance, določi in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje v decembru tekočega leta za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za naslednje leto. Ne glede na zgoraj navedeno pravilo, da se povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja v višini kilometrine, se povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, za delojemalce, ki izpolnjujejo pogoj oddaljenosti mesta opravljanja dela vsaj en kilometer od delojemalčevega običajnega prebivališča, ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja najmanj v višini: 30 eurov mesečno ali imenske neprenosne mesečne vozovnice (javni prevoz), če delojemalec delodajalcu predloži dokazilo o nakupu te vozovnice, Višina povračila se preračuna sorazmerno glede na dneve prisotnosti na delu. Ohranila se je ureditev, po kateri se povračilo stroškov za prevoz na delo všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja delojemalca, če ima ta pravico do uporabe službenega vozila za privatne namene in mu delodajalec za tako uporabo službenega vozila zagotovi tudi gorivo. Vajenci Vajencem se za obvezno praktično delo ne vštevajo v davčno osnovno dohodka iz delovnega razmerja glede na letnik šolanja do višin, ki jih kot minimalno višino vajeniške nagrade določa zakon, ki ureja vajeništvo. Uredba predpisuje višino prejemkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovno. Delavcu priprava povračilo stroškov in drugih dohodkov v višini, ki jih predpisujejo ZDR-1, Kolektivne pogodbe dejavnosti ali interni akti delodajalca. Če je predpisana višina za povračilo stroškov višja od predpisane v Uredbi, se za razliko obračunajo ustrezni prispevki in dohodnina.
UREDBA O EMBALAŽI IN ODPADNI EMBALAŽI
V Uradnem listu RS, št. 54/2021 z dne 9. 4. 2021 je bila objavljena Uredba o embalaži in odpadni embalaži, ki določa pravila in pogoje za proizvodnjo embalaže, njeno uporabo, dajanje na trg v Republiki Sloveniji in distribucijo ter pravila ravnanja z odpadno embalažo, katerih glavni cilj je preprečevati nastajanje odpadne embalaže. Določa tudi pravila in pogoje za ponovno uporabo embalaže, zbiranje, recikliranje in druge postopke predelave odpadne embalaže, da se kar najbolj zmanjša obseg odstranjevanja odpadne embalaže, s čimer se prispeva k prehodu na krožno gospodarstvo. Z uredbo se ukinja količinski prag 15 ton dane embalaže letno na trg v Sloveniji za nastanek obveznosti plačila stroškov ravnanja z odpadno embalažo. Po novem morajo tako vsi zavezanci skleniti pogodbo z eno od Družb za ravnanje z odpadno embalažo. Uvaja se tudi možnost plačila pavšalnega zneska pogodbeni Družbi za ravnanje z odpadno embalažo), in sicer za tiste proizvajalce, ki dajo letno na trg v Sloveniji manj kot 1000 kg embalaže. Zavezanci za poročanje Zavezanci za poročanje so vsi proizvajalci, ki opravljajo dejavnost v zvezi z embalažo: embaler, pridobitelj embaliranega blaga, proizvajalec/pridobitelj servisne embalaže tuje podjetje, ki dajejo embalažo na trg v Sloveniji. Obveznosti zavezanca za poročanje – vpis v evidenco Zavezanci morajo biti vpisani v evidenco proizvajalcev. Vpišejo se v aplikaciji Prijava. Vpis za tuje podjetje izvede pooblaščeni zastopnik. V omenjeno evidenco se ni treba ponovno vpisati tistim proizvajalcem, ki so se v aplikacijo Embalaža že vpisali v evidenco oseb, ki dajejo embalažo v promet v RS. Že vpisani, morajo v aplikaciji Embalaža s klikom na osvežitev_podatkov posodobiti oziroma sporočiti vsako spremembo vrste dejavnosti, ki jo opravljajo v zvezi z embalažo, ali prenehanje opravljanja te dejavnosti. Sporočanje podatkov o embalaži dani v promet in spreminjanje nekaterih podatkov Podatki se bodo poročali ARSO štirikrat letno, in sicer: oktober, november in december preteklega leta do 30. januarja tekočega leta, januar, februar in marec tekočega leta do 30. aprila tekočega leta, april, maj in junij tekočega leta do 30. julija tekočega leta in julij, avgust in september tekočega leta do 30. oktobra tekočega leta. Proizvajalci zadnjič sporočajo ARSO preko aplikacije Embalaža, podatke o embalaži, dani v promet v Republiki Sloveniji, za prvo polletje 2021 (za obdobje od 1. 1. do 30. 6. 2021). Rok za poročanje za prvo polletje 2021 se izteče 31. marca 2022. Vodenje lastne evidence o dajanju embalaže na trg v RS v skladu z določili nove Uredbe o embalaži in odpadni embalaži Poročanje se lahko izvaja na dva načina, in sicer: proizvajalci poročajo samostojno na podlagi lastnih evidenc, proizvajalci podatke sporočajo izbrani Družbi za ravnanje z odpadno embalažo.
OBVEZEN VPIS ELEKTRONSKEGA NASLOVA GOSPODARSKIH DRUŽB
Na podlagi zadnje spremembe Zakona o gospodarskih družbah morajo družbe v predlogu za vpis ustanovitve navesti tudi elektronski naslov družbe, ki se vpiše v Poslovni register Slovenije. Obstoječe družbe pa morajo elektronski naslov v register vpisati v roku enega leta od uveljavitve zakona, to je do 24.2.2022. Elektronski naslov družbe je javen podatek in bo javno objavljen na spletni strani AJPES ePRS, prav tako bo dostopen vsem uporabnikom podatkov Poslovnega registra Slovenije. Po novem mora družba v predlogu za vpis ustanovitve navesti tudi elektronski naslov družbe, ki se vpiše v Poslovni register Slovenije. Obstoječa družba, ki še nima vpisanega elektronskega naslova v registru družb, lahko predloži podatek o elektronskem naslovu za vpis na naslednji način: vloži Predlog za vpis spremembe samo v PRS na točki SPOT, izpolnjen in ročno ali elektronsko podpisan obrazec Predlog za vpis spremembe v PRS (objavljen je tukaj), po pošti ali elektronski pošti pošlje ali osebno dostavi na izpostavo AJPES, na izpostavo AJPES dostavi ali pošlje vlogo (lahko v obliki dopisa, izpolnitev obrazca namreč ni obvezna), ki mora biti elektronsko ali ročno podpisana, hkrati z vložitvijo predloga za vpis spremembe v sodni register, če hkrati spreminja tudi druge podatke o družbi, ki ga vloži na točki SPOT ali pri notarju. Družba, ki že ima vpisan elektronski naslov, mora preveriti, če je le-ta ustrezen in ga po potrebi spremeniti na enega izmed zgoraj opisanih načinov. Družba, ki ima vpisan elektronski naslov in ima označeno, da ne želi njegove javne objave pa mora sporočiti, da dovoli javno objavo vpisanega elektronskega naslova oziroma mora predložiti drug elektronski naslov za vpis. Za nespoštovanje določbe o vpisu elektronskega naslova v register je predpisana globa.
REGRES ZA LETNI DOPUST 2021
Vsak delavec, ki ima sklenjeno delovno razmerje in je upravičen do dopusta, je upravičen tudi do izplačila regresa za letni dopust. Delodajalci morajo izplačati najmanj v višini minimalne plače. Rok za izplačilo regresa za letni dopust je 1. julij tekočega koledarskega leta. V izjemnih primerih, če je tako določeno s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti in če ima delodajalec resne likvidnostne težave, se lahko regres izplača tudi do 1. novembra. V nadaljevanju najdete osnovne podatke v zvezi z regresom za letni dopust 2021. Višina regresa za letni dopust Minimalna višina regresa za letni dopust je določena v zakonu in je minimalna bruto plača, ki v letu 2020 znaša 1.024,24 EUR. V zakonu je določen minimum pravic delavca, seveda lahko kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi določi višji znesek regresa za letni dopust. Navedeni zneski predstavljajo celoten regres, do katerega je upravičen delavec, ki je pri delodajalcu zaposlen celotno leto. V kolikor delavcu delovno razmerje preneha (ali se zaposli) med letom, mu pripada sorazmerni del in sicer 1/12 regresa za vsak mesec dela pri delodajalcu. V kolikor je delavec v koledarskem letu zaposlen pri več delodajalcih, mu vsak dolguje sorazmerni del, glede na čas zaposlitve pri njem. Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Delavcem, ki delajo krajši delovni čas po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali predpisih o starševskem dopustu, pripada celotni regres za letni dopust. Obdavčitev regresa za letni dopust Regres za letni dopust do višine zadnje znane povprečne plače v Sloveniji je razbremenjen akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost. Trenutno znaša zadnja znana povprečna plača 2.009,50 EUR. V primeru, da delodajalec izplača višji znesek, je potrebno od zneska, ki presega povprečno plačo, obračunati in v 5 dneh po izplačilu regresa tudi plačati dohodnino in prispevke za socialno varnost. Regres je v celoti davčno priznan strošek. Vračilo preveč izplačanega regresa za letni dopust Če je delavcu prenehalo delovno razmerje po tem, ko je že prejel celotni regres za letni dopust, mora preveč plačan regres vrniti delodajalcu. Vračilo se v praksi najpogosteje izvede s pobotom pri izplačilu zadnje plače. Vendar pozor – delodajalec mora od delavca pridobiti strinjanje s pobotom regresa pri izplačilu plače. Priporočljivo je, da se z delavcem glede zneska in načina vračila regresa dogovorite takoj ob odpovedi, soglasje o pobotu pa naj se podpiše skupaj z dokumentom o prenehanju delovnega razmerja, oziroma odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Če se delavec s pobotom ne strinja in tudi sicer ni pripravljen kako drugače vrniti delodajalcu preveč izplačanega regresa, delodajalcu preostane samo še tožba pred pristojnim sodiščem. Kaj pa če delavec regresa ne želi vrniti, delodajalec pa se odloči, da delavca za preveč izplačan regres ne bo terjal? FURS pojasnjuje, da se v tem primeru del regresa v višini, ki predstavlja razliko med izplačilom in pripadajočim sorazmernim delom regresa, glede na obdobje zaposlitve, obravnava kot drugi prejemek iz delovnega razmerja. To pa pomeni, da mora delodajalec od tega zneska obračunati vse prispevke za socialno varnost in tudi akontacijo dohodnine.