V Uradnem listu RS, št. 112/21 z dne 13. 7. 2021 sta bila objavljena Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT), ki spreminja in dopolnjuje določbe, izdane v predhodnih zakonih za omilitev posledic epidemije COVID-19, in določa začasne ukrepe na področju gospodarstva, zlasti turizma, gostinstva, industrije srečanj in dogodkov, ter na področjih dela, športa in kulture, in Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ), ki med drugim ureja karanteno in višjo silo delavcev.
Veljavnost zakona: Zakona sta stopila v veljavo 8. julija 2021.
Ukrepi, ki so prenehali veljati
- čakanje na delo,
- delno povračilo nekritih fiksnih stroškov,
- mesečni temeljni dohodek in delno povrnjen izgubljeni dohodek za samozaposlene;
Skrajšani polni delovni čas
Ukrep velja že od junija 2020, z novim zakonom pa so se spremenili pogoji za uveljavitev financiranja.
Višina sofinanciranja ni več v obliki subvencije, ampak znaša 80 % bruto II nadomestila plače in ne več kot 928,10 EUR.
Rok za oddajo zahtevka je do 30. junija 2022.
Trajanje ukrepa: od 1. julija do 30. septembra 2021. Vlada lahko ukrep podaljša enkrat na tri mesece, vendar ne dlje kot do 31. decembra 2021.
Upravičen je delodajalec:
- ki mu je s predpisom vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti,
- kot fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je bila najpozneje na dan 31. decembra 2020 vpisana v register kmetijskih gospodarstev;
Pogoji za uveljavitev ukrepa:
- Delodajalec lahko delo s skrajšanim delovnim časom odredi le delavcem, ki so pri njem zaposleni za polni delovni čas in tudi dejansko delajo s polnim delovnim časom.
- Delodajalec mora na podlagi ZEPDSV voditi dnevno evidenco o izrabi delovnega časa za vsakega delavca. Na podlagi 3. odstavka 21. člena ZIUPGT pa bo moral za vsakega delavca ob njegovem prihodu vpisovati še uro prihoda in ob njegovem odhodu uro odhoda delavca (ne oboje ob koncu delovnika).
- Najkrajši delovni čas, s katerim lahko delavci delajo od 1. julija do 30. septembra, je 20 ur na teden, najdaljši pa 35 ur na teden.
- Delodajalec lahko ukrep uveljavlja šele po poteku treh mesecev od dneva nastopa dela delavca.
- Pravice do delnega povračila nadomestila plače ne more uveljavljati delodajalec, če je nad njim uveden postopek stečaja ali je v likvidacijskem postopku; če ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ; če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge ali če na dan vložitve vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih peti.
- Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva po ZIUPGT, mora prejeta sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi vrniti v celoti, če začne postopek likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju prejemanja sredstev in po prenehanju prejemanja, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.
- O vračilu prejetih sredstev (razen izplačila po 21/8 ZIUPGT) odloči zavod za zaposlovanje z odločbo.
- Delodajalec pisne odredbe ne pošilja več zavodu za zaposlovanje v roku osmih delovnih dni od dneva odreditve dela s skrajšanim delovnim časom.
- Ob ponovni odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom delodajalec zavodu za zaposlovanje ne pošilja več odredbe v roku treh delovnih dni.
Financiranje regresa za leto 2021
Pravico do sofinanciranja regresa lahko koristijo pravne in fizične osebe, ki so bile do 31. maja 2021 vpisane v PRS in ki na dan uveljavitve zakona opravljajo, kot glavno dejavnost ali dopolnilno dejavnost na kmetiji po SKD 2008, eno izmed dejavnosti, ki jih navaja 27. člen tega zakona. Pomoči so upravičene dejavnosti s področja gostinstva, turizma, športa in kulture.
Višina financiranja regresa znaša 1.024 EUR na zaposlenega. Rok za predložitev vloge FURS je 30. september 2021.
Dodatni pogoji za pridobitev pomoči so:
- Upravičenec dejavnosti ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu. Pogoj je izpolnjen, če:
- bodo prihodki upravičenca v letu 2021 zaradi posledic epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019 oziroma 2020.
- Če ni posloval v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2021 zmanjšali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oziroma 2021.
- Če v letu 2019 in 2020 ni posloval, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2021 zmanjšali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2021 do 31. maja 2021.
- Upravičenec ima vsaj enega zaposlenega, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 14. člena ZPIZ-2.
- Na dan 31. decembra 2019 podjetje ni bilo v težavah. To so subjekti, ki so opredeljeni v 2/-/18 Uredbe 651/2014.
- Regres mora biti izplačan najkasneje do 1. julija 2021 oziroma 1. novembra 2021, če kasnejše izplačilo dovoljuje kolektivna pogodba dejavnosti ali izpolnjuje pogoje nelikvidnosti.
Karantena in višja sila delavcev
Velja od 1. julija 2021 do 31. decembra 2021.
Pravila in pogoji za karanteno in višjo silo delavcev ostajajo enaki. Delodajalci morajo vlogo vložiti v osmih dneh od začetka odsotnosti delavca. Če je delavec v karanteni že od 1. julija 2021, je potrebno vlogo vložiti do 22. julija 2021.