Nove bonitetne ocene – brezplačen vpogled Na osnovi letnih poročil za leto 2021 je AJPES vsem gospodarskim subjektom pripisali nove bonitetne ocene S.BON AJPES. Bonitetne ocene služijo za preverjanje ekonomsko-finančne sposobnosti ponudnikov v postopkih javnega naročanja in so nepogrešljive pri celovitem spremljanju kreditnega tveganja obstoječih in potencialnih poslovnih partnerjev. Hkrati je dobra bonitetna ocena pomembna konkurenčna prednost pri sklepanju poslov in izkazovanju poslovne odličnosti doma in v tujini. Tudi sami lahko preverite, kako vas vidijo vaše stranke. Izkoristite možnost brezplačnega vpogleda. Potrebno je le izpolniti obrazec, ki se nahaja tukaj: https://www.ajpes.si/fipo_gratis_vpogled/. Statistika: Po deležu najboljše ocenjenih družb izstopajo področja pravne in računovodske dejavnosti, dejavnosti javne uprave in obrambe ter dejavnost zdravstva, v katerih ima več kot 75 % družb bonitetno oceno med SB1 in SB4. Po deležu slabše ocenjenih družb pa izstopajo dejavnosti pridobivanje rud in storitve za rudarstvo, vodni promet in dejavnost finančnih storitev razen zavarovalništva in pokojninskih skladov. V teh dejavnostih ima več kot 30 % družb bonitetno oceno med SB8 in SB10. VIR Obvezni večstranski pobot Vsak mesec AJPES izvaja obvezni pobot. Gre za obvezen pobot in naročnik nima izbire ali bo obveznosti prijavljal ali ne. Ima pa izbiro, ali bo zavezanec poročal sam ali pa bo v njegovem imenu to počel njegov računovodski servis. Kaj je večstranski pobot in kaj ureja? Obvezni večstranski pobot ureja IV. poglavje Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih – ZPreZP-1, razen določb drugega odstavka 15. člena, 17. in 18. člena, ki veljajo le za prostovoljni večstranski pobot. Upravljavec obveznega večstranskega pobota je AJPES, ki v skladu z ZPreZP-1 prijave v sistem obveznega večstranskega pobota AJPES sprejema elektronsko, prek spletne aplikacije ePobot. Kdo so zavezanci za prijavo obveznosti ? Zavezanci za prijavo obveznosti v obvezni večstranski pobot so v skladu s 6. členom Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1)  gospodarski subjekti (gospodarske družbe, podjetniki in druge pravne in fizične osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije), javni organi in druge javne osebe, kadar se le-ti med seboj pisno ali v skladu s poslovnimi običaji dogovorijo za dobavo blaga ali storitve proti plačilu in nad njimi ni bil v skladu z zakonom, ki ureja postopek zaradi insolventnosti, začet postopek zaradi insolventnosti. Katere obveznosti je potrebno prijaviti v obvezni pobot? Dolžnik mora v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPreZP-1 prijaviti denarno obveznost, s plačilom katere je v zamudi, v prvi krog obveznega večstranskega pobota, ki sledi mesecu nastanka zamude. Dolžnik ni več dolžan prijaviti denarne obveznosti (drugi odstavek 28. člen ZPreZP-1): katere plačilo je zavarovano z instrumenti za zavarovanje plačil, razen denarnih obveznosti, ki izvirajo iz menic, za katere se v 32. členu ZPreZP-1 zahteva prijava v večstranski pobot, ki ni višja od 250 eurov, ki jo dolguje gospodarski družbi, s katero se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, šteje za povezano družbo, ki jo je upnik prenesel na osebo, ki odkup terjatev opravlja v okviru ali v povezavi s svojo glavno dejavnostjo, ki bo v skladu s pisnim dogovorom med upnikom in dolžnikom prenehala v mesecu, ki sledi mesecu nastanka zamude, ki bo prenehala v skladu z vnaprej dogovorjeno verižno kompenzacijo v mesecu, ki sledi mesecu nastanka zamude, in je več kot polovica udeležencev verižne kompenzacije najkasneje dan pred dnevom pobota pisno potrdila sodelovanje v tej verižni kompenzaciji, v zvezi s katero poteka spor pri pristojnem sodišču ali v zvezi s katero poteka izvršilni postopek. Dolžniki brez dospelih terjatev (četrti odstavek 28. člena ZPreZP-1 niso dolžni v obvezni večstranski pobot prijaviti denarne obveznosti iz prvega odstavka 28. člena, če istočasno (v trenutku, v katerem se prijava obveznosti v obvezni večstranski pobot šteje za opravljeno) ni hkrati tudi upnik nobene dospele denarne obveznosti, za katero velja obveznost prijave. Posebej je prepovedana prijava naslednjih obveznosti (33. člen ZPreZP-1): davčne obveznosti; obveznosti, ki ne obstaja; obveznosti, ki je že bila poravnana. Kazni za kršitelje V primeru, da obveznosti oddaje ne izpolnjujete, vam grozi tržna inšpekcija in naslednje kazni: globa od 100 do 10.000 eurov se kaznuje gospodarski subjekt oziroma javni organ, ki ni Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost, če krši dolžnost prve prijave denarne obveznosti v sistem za obvezni večstranski pobot v skladu z 28., 30. ali 32. členom tega zakona . Z globo od 100 do 10.000 eurov se kaznuje gospodarski subjekt, ki v nasprotju s 33. členom tega zakona v sistem obveznega večstranskega pobota prijavi davčno obveznost. Z globo od 100 do 10.000 eurov se kaznuje gospodarski subjekt oziroma javni organ, ki ni Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost, ki v nasprotju s 33. členom tega zakona v sistem obveznega večstranskega pobota prijavi obveznost, ki ne obstaja ali je bila že poravnana. Z globo od 50 do 5.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba gospodarskega subjekta ali odgovorna oseba javnega organa, ki stori prekršek iz prejšnjih odstavkov. VIR      

Od 6. 6. 2022 bodo v poenostavitev plačevanja obveznih dajatev vključene še obveznosti, obračunane z obračunom davka od dohodka pravnih oseb – DDPO ter obračunom akontacij dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti – DohDej. Kaj morate storiti, da boste lahko obvezne dajatve na podlagi obračuna DDPO oziroma obračuna DohDej plačevali z e-računom? Pri svoji spletni banki oddate prijavo na prejem e-računa, pri čemer se s prejeto prijavo na prejem e-računa šteje, da se strinjate s »Splošnimi pogoji plačevanja obveznih dajatev z e-računom«. To storite le enkrat, saj prijava velja do odjave ali do zaprtja računa. Če že prejemate e-račun za plačilo obveznih dajatev, nova prijava ni potrebna. Finančna uprava vam bo na podlagi oddanega obračuna DDPO oziroma obračuna DohDej pripravila obvestilo o plačilnem nalogu, ki bo vsebovalo podatke za plačilo obveznosti. Obvestilo o plačilnem nalogu vam bo poslano preko vaše banke v obliki e-računa v enotni standardizirani obliki eSlog. Za izvršitev plačila morate še potrditi plačilni nalog v spletni banki, ki je pripravljen v skladu s poslanim e-računom. VIR

Finančna uprava Republike Slovenije, FURS, opravlja nadzor nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izvajanja predpisov iz davčnega in carinskega področja ter izvaja nadzor tudi na drugih področjih, na katerih je pristojen FURS kot nadzorni organ. Potek davčnega inšpekcijskega nadzora (DIN): DIN se praviloma se prične z vročitvijo sklepa o začetku DIN. Davčni inšpektor začne opravljati DIN po poteku osmih dni od vročitve sklepa. Po končanem DIN inšpektor sestavi zapisnik, ki se vroči zavezancu. Zapisnik vsebuje ugotovljeno dejansko stanje, ki vključuje vsa dejstva in okoliščine, pomembne za odločbo. Na zapisnik lahko zavezanec za davek poda pripombe najpozneje v 20 dneh (če gre za carinske zadeve pa je ta rok 30 dni) po njegovi vročitvi. V primeru prejema pripomb s strani zavezanca in če se te nanašajo na nova dejstva in dokaze, ki so obstajala pred izdajo zapisnika ter jih zavezanec upravičeno ni mogel navesti, inšpektor izda dodatni zapisnik. V primeru, da zavezanec ni podal pripomb na (dodatni) zapisnik ali pripombe ne navajajo nova dejstva in dokaze, inšpektor izda odločbo. Zoper odločbo je mogoča pritožba v 30 dneh od njene vročitve. Če v postopku ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, inšpektor izda sklep o ustavitvi postopka. V primeru neplačila davčnih obveznosti, FURS začne davčno izvršbo. Kaj sme uradna oseba pri opravljanju nalog FURS: ugotavlja identiteto osebe in status zavezanca, zbira in pridobiva obvestila ter podatke, zahteva predložitev podatkov, listin in dokumentov in drugih zapisov ter zavaruje podatke, uporablja tehnične pripomočke za fotografiranje ali snemanje, odvzame in pregleduje vzorce blaga, ugotavlja namensko uporabo označenih energentov in vsebnosti sredstev za označevanje energentov, zaseže listine, dokumente, nosilce zbirk podatkov in druge stvari, vstopa na zemljišča, v prostore in objekte ter jih pregleda, pregleduje naprave, blago in druge stvari, ustavi prevozna sredstva, pregleduje in preiskuje prevozna ter prenosna sredstva, opravi varnostni pregled, pregleduje osebe, uporablja prisilna sredstva, prepove opravljanje dejavnosti in zapečati poslovne prostore, poslovne knjige in drugo dokumentacijo, uporabi tehnično opremo, službene pse, službena vozila s prednostjo, zadrži kršitelja, opravlja druga dejanja, ki so v skladu z namenom opravljanja nalog finančne uprave. Kakšne so vaše pravice in obveznosti v davčnem inšpekcijskem nadzoru? Pravica, ki je hkrati tudi dolžnost, je sodelovanje pri ugotavljanju dejanskega stanja, ki je pomembno za odločitev v nadzoru. Dolžni ste dajati podatke, predložiti poslovne knjige in ostalo dokumentacijo in dajati pojasnila. Vaša obveznost je, da se odzovete vabilu inšpektorja, v nasprotnem primeri se vas lahko prisilno privede. Ostale pravice: prisotni ste je lahko pri nadzoru in ste tekoče obveščeni o pomembnih dejstvih v nadzoru ter med postopkom, razen če to onemogoča potek davčnega inšpekcijskega nadzora, imate lahko strokovnjaka, ki vam daje pojasnila in nasvete – npr. davčnega svetovalca. Ali ste vedeli? Če pred začetkom DIN sami odpravite nepravilnosti v obliki samoprijave ali v DIN predložite davčni obračun oziroma popravljen davčni obračun: si zagotovite nižje obresti od dodatno ugotovljene obveznosti in sicer v višini 3 % letno, niste sankcionirani za prekršek. VIR

Slovenski davčni zavezanec lahko ob izpolnjevanju določenih pogojev zahteva vračilo DDV, ki ga je plačal za blago ali storitve v drugih državah članicah Unije. Zahtevek predloži davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, kateremu je bil v drugi državi članici zaračunan DDV za blago in storitve, če izpolnjuje pogoje za vračilo DDV v posamezni državi. Davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji lahko za vlaganje zahtevka za vračilo DDV v drugi državi članici pooblasti drugo osebo (pooblaščenca). Zahtevek mora predložiti najpozneje 30. septembra koledarskega leta, ki sledi obdobju vračila. Obdobje vračila ne sme biti daljše kot eno koledarsko leto in ne krajše kot tri koledarske mesece. Zahtevki za vračilo se lahko nanašajo na obdobje, krajše od treh mesecev, kadar gre za preostanek koledarskega leta. Zahtevek za vračilo DDV v drugi državi članici EU davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, predloži davčnemu organu elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki. Davčni organ mora zahtevek za vračilo DDV nemudoma posredovati pristojnemu organu države članice Unije, razen če vložnik zahtevka v obdobju vračila ni izpolnjeval predpisanih pogojev. Najnižji znesek DDV, katerega vračilo se lahko zahteva za posamezno obdobje, je: 400 evrov, če se zahtevek nanaša na obdobje, krajše od koledarskega leta in ne krajše od treh mesecev, 50 evrov, če se zahtevek nanaša na obdobje koledarskega leta ali na preostanek koledarskega leta. VIR

Digitalni bon ’22 je dobroimetje v informacijskem sistemu Finančne uprave, ki ga lahko unovčite za nakup računalniške opreme. Zanj ni potrebno zaprositi in ne prejmete ga v fizični obliki. Namen digitalnega bona je spodbujanje digitalne vključenosti. Vrednost digitalnega bona ’22 je 150 evrov. Do digitalnega bona ’22 so upravičeni tisti, ki so imeli 12. marca 2022 stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in so bili takrat: šoloobvezni otrok, vpisan v 7., 8. ali 9. razred, dijak srednje šole, študent višje šole po predpisih o višjem strokovnem izobraževanju, študent študijskega programa prve, druge ali tretje stopnje po predpisih o visokem šolstvu ali stari 55 let ali več in se boste udeležili izobraževanja na področju digitalne pismenosti, subvencioniranega po Zakonu o spodbujanju digitalne vključenosti. Digitalne bone ’22 bodo upravičenci lahko koristili od 15. junija do 30. novembra 2022 in sicer izključno za nakup nove, obnovljene ali rabljene računalniške opreme: prenosnega, tabličnega ali namiznega računalnika, priklopne postaje za prenosni računalnik, računalniškega zaslona, tipkovnice in miške, digitalnega papirja, digitalnega peresa, čitalnika pametne kartice, spletne kamere, slušalk z mikrofonom, večfunkcijske naprave, optičnega čitalnika (skenerja), tiskalnika, 3D tiskalnika, zunanje pomnilniške enote, posebne računalniške opreme za digitalno vključenost invalidov in kompleta za učenje programiranja (vključno s kartičnim računalnikom in programsko opremo za razvojna okolja). Digitalni bon ’22 lahko unovčite pri poslovnih subjektih s sedežem v Republiki Sloveniji, katerih poslovna dejavnost, registrirana v Poslovnem registru Slovenije na dan unovčitve, je ena od naslednjih dejavnosti: G 46.5 – Trgovina na debelo z napravami za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, G 47.4 – Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z računalniškimi, komunikacijskimi, avdio in video napravami. VIR  

Kibernetski napadi so nova realnost sodobnega časa, ki stremi k integraciji digitalizacije in napredni tehnologiji. V letu 2020 naj bi kibernetski kriminal v svetovnem gospodarstvu povzročil za 5.500 milijard eur izgub, v naslednjih letih pa naj bi napadi vztrajno naraščali. Zato je v sodobni družbi ključnega pomena zagotavljati informacijsko in kibernetsko varnost. Kibernetsko zaščito v svojem podjetju je bolje izboljšati prej in ne šele takrat, ko ste že postali žrtve napada. Slovenski podjetniški sklad je ponovno odprl Javni poziv Vavčer za kibernetsko varnost. Gre za sofinanciranje do 60 % upravičenih stroškov za zagotavljanje povečanja kibernetske varnosti oz. za zaščito podatkov podjetja v okviru informacijskih sistemov. Višina nepovratnih sredstev s strani SPS-a znaša v okviru tega javnega poziva od najmanj 1.000,00 EUR do največ 5.000,00 EUR na podjetje v kolikor gre za sistemski varnostni pregled (pregled poslovanja podjetja in odkrivanje šibkih točk v organizaciji) oz. do največ 9.999,99 EUR na podjetje v kolikor gre za izdelavo vdornega penetracijskega testa (preiskovanje vseh možnosti za informacijske napade v podjetje).

Vse do 1. marca 2022 je bilo v veljavi, da urna postavka upokojencev za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela ne sme biti nižja od 5,77 €. Z uveljavitvijo novele o urejanju trga dela se je po novem bruto urna postavka upokojencev izenačila s študentsko urno postavko, ki znaša 6,17 €. Obe urni postavki sta odvisni od višine minimalne plače. V februarju je bil z epidemijo covida-19 in posledično s kadrovsko stisko sprejet zakon o interventnih ukrepih za podporo trgu dela, s katerim se je zakonsko omogočil povečan obseg začasnega in občasnega dela upokojencev. Z novelo zakona se zvišuje tudi obseg začasnega in občasnega dela, ki ga sme opraviti upokojenec, in sicer na 9.237,96 evra bruto v koledarskem letu. Novela zakona o urejanju trga dela določa, da bruto urna postavka upokojencev za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, preračunanega na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas. Enako velja tudi za plačila za delo dijakov in študentov, ki je določeno v zakonu za uravnoteženje javnih financ. Višino bruto urne postavke tako za dijake in študente kot tudi za upokojence je potrebno letno uskladiti z višino minimalne plače. Le to mora določiti minister za delo, najkasneje do konca februarja. Bruto urna postavka upokojenca in študenta sta različno obdavčeni. Dajatev iz naslova občasnega dela za upokojence znaša 25 %, za dijake in študente pa 18 %. Slednji v višini 15,5 % plačujejo tudi pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če vanj niso vključeni na drugi pravni podlagi, upokojenci pa tega prispevka niso dolžni plačevati. Prispevek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni je za dijake in študente določen pri 0,52 %, za upokojence pa v pavšalnem znesku 10 €. VIR

Pravilnik-o-uveljavljanju-davcnih-olajsav-za-vlaganja-v-digitalni-zeleni-prehod-501Novi 55.c člen ZDDPO-2 določa, da lahko zavezanec uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 40 % od vlaganj v računalništvo v oblaku, umetno inteligenco in velepodatke (digitalna preobrazba) ter v okoljsko prijazne tehnologije, čistejši, cenejši in bolj zdrav javni in zasebni transport, razogljičenje energijskega sektorja, energijsko učinkovitost stavb in uvajanje drugih standardov za klimatsko nevtralnost (zeleni prehod). Namen nove davčne olajšave je v spremembi obstoječih modelov, napredku, izboljšavah in trajnostnem razvoju. Prilagamo vam pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v digitalni in zeleni prehod, ki natančneje določa, katera vlaganja bodo predmet davčne olajšave ter način uveljavljanja le teh.

Regres za letni dopust je pravica vsakega, ki je zaposlen za določen ali nedoločen čas in mu pripada skupaj z letnim dopustom. Višina regresa mora biti najmanj v višini minimalne plače. Minimalni regres 2022 bo višji kot lani, kar pomeni, da ne bo nižjega od 1.074,43 €. Izplačilo regresa po kolektivni pogodbi V primerih, ko gre za kolektivno pogodbo, pa mora biti delodajalec nekoliko bolj pozoren na to, kaj ga zavezuje. V kolektivni pogodbi je namreč določeno, da mora delodajalec izplačati višji regres kot je določen v ZDR-1. Kako pa je z obdavčitvijo regresa? Ko govorimo o izplačilu regresa moramo poudariti, da gre za neto znesek, ki je prost plačila prispevkov in dohodnine. To pa ne velja v vseh primerih. Regres 2022 je neobdavčen do višine 100 % povprečne plače zaposlenih v Sloveniji, gledano za dva meseca nazaj. Regres se torej do višine povprečne plače ne šteje v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in je izvzet iz obveznosti plačila dohodnine. V primeru, ko je regres višji od povprečne plače, se v dohodnino šteje zgolj tisti del regresa, ki presega 100 % povprečne plače. Do kdaj mora biti izplačan? Regres morajo podjetja izplačati svojim zaposlenim najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Obstaja pa tudi izjema, ko je lahko regres za letni dopust izplačan do 1. novembra tekočega leta, vendar morata biti za to izpolnjena dva pogoja: nelikvidnost delodajalca in obstajati mora zavezujoča kolektivna pogodba. Komu pripada izplačilo celotnega regresa? Delavec, ki je pri podjetju zaposlen vsaj eno leto je upravičen do 100 % izplačila regresa. Kako pa je z izplačilom regresa za delavce na bolniški ali starševskem dopustu? Delavci, ki imajo veljavno sklenjeno delovno razmerje in so zaradi takšnih ali drugačnih razmer bolniško odsotni ali pa na starševskem dopustu, imajo prav tako pravico do izplačila regresa. Kako pa je z izplačilom regresa za delavca, ki ni zaposlen celo koledarsko leto? V takih primerih mu pripada zgolj sorazmerni del regresa za letni dopust.

Zdravje je vodilo dobrega in uspešnega življenja in dela tako za posameznika kot tudi za organizacijo. Prav skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja na delovnem mestu ter nudenje stimulativnega delovnega okolja so ključni za rast in ugled podjetja. Kaj je promocija zdravja na delovnem mestu? To so sistematične ciljne aktivnosti in ukrepi, ki jih delodajalec izvaja z namenom ohranjanja in kre-pitve telesnega ter duševnega zdravja delavcev. Temelji na skupnih prizadevanjih delodajalcev, delavcev in družbe z namenom izboljšanja zdravja in dobrega počutja ljudi pri opravljanju svojega dela. Kako »promovirati« zdravje na delovnem mestu? To lahko zagotovimo s tem, da izboljšamo delovno okolje in bolje organiziramo delo, obenem pa da spodbudimo svoje zaposlene k aktivni udeležbi aktivnosti za varovanje in krepitev zdravja. Skladno z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu mora vsak delodajalec načrtovati promocijo zdravja na delovnem mestu. To delodajalca obvezuje, da pripravi aktivnosti in ukrepe, ki temeljijo na ohranitvi in krepitvi duševnega in telesnega zdravja delavcev. Poleg zagotovitve potrebnih sredstev za tovrstno izvajanje pa mora delodajalec dobiti tudi način spremljanja same izvedbe promocije zdravja na delovnem mestu. Vzporedno z načrtovanjem promocije zdravja na delovnem mestu mora delodajalec imeti tudi izjavo o varnosti za oceno tveganja. Razlogi za promocijo zdravja na delovnem mestu? Zmanjšuje izostanek z dela in posledično prispeva k nižjim stroškom, ki so vezani na bolniške odsotnosti. Prispeva k boljšemu počutju in zdravju zaposlenih. Omogoča bolj sproščeno in stimulativno delovno okolje. Povečuje občutek varnosti in pripadnosti zaposlenih podjetju, ter zmanjšuje fluktuacijo. Povečuje kakovost izdelkov in storitev, kar vodi do zadovoljstva strank in zaposlenih. Povečuje motiviranost zaposlenih in posledično produktivnost. Omogoča večjo konkurenčnost in boljši ugled podjetja. Spodbuja osebni razvoj in rast. Zdravje prinaša največje obresti in koristi tako za podjetje kot tudi za zaposlene, zato v primeru, da potrebujete pomoč pri pripravi načrta promocije zdravja na delovnem mestu nas kontaktirajte. Z veseljem vam bomo stopili naproti in pomagali. Vir 1, Vir 2