Nove bonitetne ocene – brezplačen vpogled
Na osnovi letnih poročil za leto 2021 je AJPES vsem gospodarskim subjektom pripisali nove bonitetne ocene S.BON AJPES.
Bonitetne ocene služijo za preverjanje ekonomsko-finančne sposobnosti ponudnikov v postopkih javnega naročanja in so nepogrešljive pri celovitem spremljanju kreditnega tveganja obstoječih in potencialnih poslovnih partnerjev. Hkrati je dobra bonitetna ocena pomembna konkurenčna prednost pri sklepanju poslov in izkazovanju poslovne odličnosti doma in v tujini.
Tudi sami lahko preverite, kako vas vidijo vaše stranke. Izkoristite možnost brezplačnega vpogleda. Potrebno je le izpolniti obrazec, ki se nahaja tukaj: https://www.ajpes.si/fipo_gratis_vpogled/.
Statistika:
Po deležu najboljše ocenjenih družb izstopajo področja pravne in računovodske dejavnosti, dejavnosti javne uprave in obrambe ter dejavnost zdravstva, v katerih ima več kot 75 % družb bonitetno oceno med SB1 in SB4. Po deležu slabše ocenjenih družb pa izstopajo dejavnosti pridobivanje rud in storitve za rudarstvo, vodni promet in dejavnost finančnih storitev razen zavarovalništva in pokojninskih skladov. V teh dejavnostih ima več kot 30 % družb bonitetno oceno med SB8 in SB10.
Obvezni večstranski pobot
Vsak mesec AJPES izvaja obvezni pobot. Gre za obvezen pobot in naročnik nima izbire ali bo obveznosti prijavljal ali ne. Ima pa izbiro, ali bo zavezanec poročal sam ali pa bo v njegovem imenu to počel njegov računovodski servis.
Kaj je večstranski pobot in kaj ureja?
Obvezni večstranski pobot ureja IV. poglavje Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih – ZPreZP-1, razen določb drugega odstavka 15. člena, 17. in 18. člena, ki veljajo le za prostovoljni večstranski pobot.
Upravljavec obveznega večstranskega pobota je AJPES, ki v skladu z ZPreZP-1 prijave v sistem obveznega večstranskega pobota AJPES sprejema elektronsko, prek spletne aplikacije ePobot.
Kdo so zavezanci za prijavo obveznosti ?
Zavezanci za prijavo obveznosti v obvezni večstranski pobot so v skladu s 6. členom Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1) gospodarski subjekti (gospodarske družbe, podjetniki in druge pravne in fizične osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije), javni organi in druge javne osebe, kadar se le-ti med seboj pisno ali v skladu s poslovnimi običaji dogovorijo za dobavo blaga ali storitve proti plačilu in nad njimi ni bil v skladu z zakonom, ki ureja postopek zaradi insolventnosti, začet postopek zaradi insolventnosti.
Katere obveznosti je potrebno prijaviti v obvezni pobot?
Dolžnik mora v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPreZP-1 prijaviti denarno obveznost, s plačilom katere je v zamudi, v prvi krog obveznega večstranskega pobota, ki sledi mesecu nastanka zamude.
Dolžnik ni več dolžan prijaviti denarne obveznosti (drugi odstavek 28. člen ZPreZP-1):
- katere plačilo je zavarovano z instrumenti za zavarovanje plačil, razen denarnih obveznosti, ki izvirajo iz menic, za katere se v 32. členu ZPreZP-1 zahteva prijava v večstranski pobot,
- ki ni višja od 250 eurov,
- ki jo dolguje gospodarski družbi, s katero se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, šteje za povezano družbo,
- ki jo je upnik prenesel na osebo, ki odkup terjatev opravlja v okviru ali v povezavi s svojo glavno dejavnostjo,
- ki bo v skladu s pisnim dogovorom med upnikom in dolžnikom prenehala v mesecu, ki sledi mesecu nastanka zamude,
- ki bo prenehala v skladu z vnaprej dogovorjeno verižno kompenzacijo v mesecu, ki sledi mesecu nastanka zamude, in je več kot polovica udeležencev verižne kompenzacije najkasneje dan pred dnevom pobota pisno potrdila sodelovanje v tej verižni kompenzaciji,
- v zvezi s katero poteka spor pri pristojnem sodišču ali v zvezi s katero poteka izvršilni postopek.
Dolžniki brez dospelih terjatev (četrti odstavek 28. člena ZPreZP-1 niso dolžni v obvezni večstranski pobot prijaviti denarne obveznosti iz prvega odstavka 28. člena, če istočasno (v trenutku, v katerem se prijava obveznosti v obvezni večstranski pobot šteje za opravljeno) ni hkrati tudi upnik nobene dospele denarne obveznosti, za katero velja obveznost prijave.
Posebej je prepovedana prijava naslednjih obveznosti (33. člen ZPreZP-1):
- davčne obveznosti;
- obveznosti, ki ne obstaja;
- obveznosti, ki je že bila poravnana.
Kazni za kršitelje
V primeru, da obveznosti oddaje ne izpolnjujete, vam grozi tržna inšpekcija in naslednje kazni:
- globa od 100 do 10.000 eurov se kaznuje gospodarski subjekt oziroma javni organ, ki ni Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost, če krši dolžnost prve prijave denarne obveznosti v sistem za obvezni večstranski pobot v skladu z 28., 30. ali 32. členom tega zakona .
- Z globo od 100 do 10.000 eurov se kaznuje gospodarski subjekt, ki v nasprotju s 33. členom tega zakona v sistem obveznega večstranskega pobota prijavi davčno obveznost.
- Z globo od 100 do 10.000 eurov se kaznuje gospodarski subjekt oziroma javni organ, ki ni Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost, ki v nasprotju s 33. členom tega zakona v sistem obveznega večstranskega pobota prijavi obveznost, ki ne obstaja ali je bila že poravnana.
- Z globo od 50 do 5.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba gospodarskega subjekta ali odgovorna oseba javnega organa, ki stori prekršek iz prejšnjih odstavkov.