Darila namenjena zaposlenim DOHODNINA: Darilo zaposlenemu je neobdavčeno, če skupaj z drugimi bonitetami v mesecu ne presega vrednosti 15 eur in jih delodajalec ne zagotavlja redno in pogosto. DDPO: Strošek je davčno nepriznan, ker je zasebne narave, obenem pa zato, ker boniteta ni obdavčena z dohodnino. Če bi bila boniteta obračunana, bi bil strošek davčno priznan. DDV se ne odbija. Primer: Darilo v obliki vstopnice za prireditev ni obdavčeno z dohodnino in prispevki za socialno varnost, če vrednost vseh delavčevih bonitet v mesecu ne presega 15 eur in jih delodajalec ne zagotavlja redno ali pogosto. Če vstopnice zagotavlja redno, je celotna vrednost vstopnice obdavčena, tudi če znesek ne presega 15 eur. Družba podari delavcu darilni bon za nakup v trgovskem centru v vrednosti 10 eur. Táko darilo sicer zagotovi dvakrat letno. Delavec ga prejme zato, ker je v delovnem razmerju pri tej družbi. Darilo ni obdavčeno z dohodnino in  prispevki za socialno varnost. Stroški niso davčno priznani, ker darilo ni obdavčeno z dohodnino, obenem pa je strošek zasebne narave.   Darila namenjena otrokom zaposlenih Če je darilo dano otroku: do starosti 15 let, v mesecu decembru in vrednost ne preseže 42 eur od daril ni potrebno obračunati prispevkov in davkov. Če niso izpolnjeni vsi zgoraj navedeni pogoji (npr. darila niso dana v decembru) predstavlja darilo boniteto, ki bremeni enega izmed staršev. Darila otrokom so davčno priznan odhodek, ddv se ne odbija.

Bliža se čas obdarovanja poslovnih partnerjev. Pred izbiro darila ne pozabite preveriti, kako so poslovna darila obdavčena oziroma kaj morate narediti, da boste ob obdaritvi poslovnih partnerjev delovali skladno z davčno zakonodajo. V določenih primerih je potrebno od daril tudi obračunati dohodnino po stopnji 25%. Samo če vrednost darila ne presega 42 eur oziroma če vrednost vseh daril prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 eur, dohodnine ni potrebno obračunati in o danem darilu ni potrebno poročati davčni upravi. Če darilo ne presega 80 eur, podjetju ni potrebno plačati dohodnine, mora pa o izplačilu poročati davčni upravi. Če pa darilo presega zgoraj omenjene številke, mora podjetje izračunati in plačati akontacijo dohodnine za obdarjenca v višini 25 %. Pri tem naj poudarimo, da je z vrednostjo darila mišljena tržna vrednost, ki vključuje DDV. Obdavčitev poslovnih daril je odvisna od vrednosti darila: Vrednost darila je do vključno 42 eur: obrazec REK se ne odda, akontacija dohodnine se ne plača, o darilu se ne poroča Davčni upravi. Vrednost darila je nad 42 eur do vključno 80 eur: obrazec REK se odda, akontacija dohodnine se ne plača, o darilu se poroča davčni upravi. Vrednost darila je nad 80 eur: obrazec REK se odda, akontacija dohodnine se plača, o darilu se poroča davčni upravi. V skladu z Zakonom o davku od dohodka pravnih oseb spadajo darila poslovnim partnerjem (z logotipom ali brez) med stroške reprezentance, ki so davčno priznani le delno (60% vrednosti). Ob nakupu poslovnih daril manjših vrednosti podjetje lahko uveljavila odbitek DDV, če so pri tem izpolnjeni naslednji trije pogoji: vrednost je omejena na 20 evrov, ne sme biti protidobave blaga ali storitve s strani prejemnika darila, darilo se daje v okviru opravljanja dejavnosti prejemnika, občasno in ne vedno istim osebam. Če pogoji niso izpolnjeni se DDV ne sme odbiti.

Z dne 01.09.2022 bo možno prijavo nezgode ali poškodbe pri delu urejati le preko portala SPOT kot obvezno elektronsko vlaganje na podlagi zahteve Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in v sodelovanju z Inšpektoratom RS za delo, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje ter Ministrstvom za javno upravo za vse poslovne subjekte. Omogočili so že urejanje pooblastil za nove e-postopke v zvezi s prijavo nezgode ali poškodbe pri delu – ePrijava in preklic prijave nezgode in poškodbe pri delu. Na portalu SPOT poleg zakonitega zastopnika lahko v njegovem imenu ureja tudi pooblaščena oseba. Ker gre za nove postopke, je treba za vse osebe, ki bodo v imenu podjetja/poslovnega subjekta urejale te vloge na portalu SPOT, urediti tudi novo pooblastilo. Novo oziroma dopolnitev pooblastila je treba urediti tudi za osebe, ki imajo že pooblastila za druge SPOT postopke.  Več na: https://spot.gov.si/sl/portal-in-tocke-spot/novice/2022-08-19-uvedba-elektronske-prijave-nezgode-in-poskodbe-pri-delu-na-voljo-je-obrazec-za-urejanje-pooblastil-za-dostop-do-novega-e-postopka-na-portalu-spot/

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo spremembo Odredbe o določitvi poklicev, v katerih zaposlitev tujca ni odvisna od stanja na trgu dela. Ta odredba določa poklice, v zvezi s katerimi se soglasje k enotnemu dovoljenju ali pisni odobritvi (v nadaljnjem besedilu: soglasje za zaposlitev) za namen zaposlitve tujca poda brez ugotavljanja izpolnjevanja pogoja iz 1. točke prvega odstavka 17. člena Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. To pomeni, da Zavod izda soglasje brez ugotavljanja pogoja, da v evidenci prijavljenih pri Zavodu ni ustrezne brezposelne osebe. Delodajalci lahko brez preverjanja izpolnjevanja omenjenega pogoja v posameznem koledarskem letu zaposlite največ 100 tujcev v navedenih poklicih: varilec (koda 7212); voznik težkih tovornjakov in vlačilcev (koda 8332); orodjar (koda 7222); elektroinštalater (koda 7411); tesar (koda 7115); kuhar (koda 5120); elektromehanik (koda 7412); zidar (koda 7112); monterji in serviser vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav (koda 7126); livar (koda 7211); strugar (koda 7223); mesar (koda 7511) in bolničar in negovalec v zavodih (koda 5321). Sprememba odredbe velja od 01.07.2022 do 31.12.2022. VIR  

Mediji v zadnjih dneh poročajo o kaznih, ki vam lahko pretijo pri nakupu ali prodaji z uporabo digitalnih bonov 22 V nadaljevanju podajamo višine kazni in vrste prekrškov na katere morate biti pozorni. Vrsta prekrška – če ponudnik: omogoči unovčitev digitalnega bona v korist osebe, ki ni upravičenec oziroma zakoniti zastopnik upravičenca, mlajšega od 15 let, ali zakoniti zastopnik polnoletnega upravičenca, ki je postavljen pod skrbništvo, omogoči unovčitev digitalnega bona za nakup vrste blaga ali izobraževalnega programa, za nakup katerega digitalnega bona ni mogoče unovčiti, ali blaga oziroma izobraževalnega programa, ki nima predpisanih lastnosti ali sestavin, omogoči unovčitev digitalnega bona za blago ali udeležbo v izobraževalnem programu, ki ga za druga plačilna sredstva ne ponuja, ali za digitalni bon proda blago ali izobraževalni program po višji ceni, kot isto blago ali izobraževalni program ponuja za prodajo z drugimi plačilnimi sredstvi, po zaključenem evidentiranju unovčitve digitalnega bona ne izroči blaga – navidezna unovčitev digitalnega bona, prejete izjave o unovčitvi digitalnega bona oziroma digitalnega bona ’22 in izjave o združitvi digitalnih bonov oziroma digitalnih bonov ’22 ne hrani dve leti, evidentira unovčitev digitalnega bona upravičenca, ki se ni udeležil izobraževalnega programa. Za zgoraj navedene prekrške se kaznuje z globo: od 2.500 do 25.000 eurov pravna oseba, od 1.500 do 15.000 eurov samostojni podjetnik posameznik, od 1.500 do 15.000 eurov posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, od 1.000 eurov do 6.000 eurov odgovorna oseba pravne osebe, od 600 do 2.000 eurov odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. od 400 do 1.800 eurov odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo od 600 do 1.800 eurov pa se za prekršek kaznuje posameznik, ki: blago, ki ga je kupil z digitalnim bonom, odsvoji pred potekom dveh let od nakupa, omogoči, da ponudnik evidentira unovčitev digitalnega bona in mu ne izroči blaga ali ne izvede izobraževalnega programa – navidezna unovčitev digitalnega bona, se ob unovčitvi digitalnega bona neupravičeno predstavlja kot upravičenec, zakoniti zastopnik upravičenca, mlajšega od 15 let, ali zakoniti zastopnik polnoletnega upravičenca, ki je postavljen pod skrbništvo, neupravičeno združi in unovči digitalne bone več oseb, omogoči, da ponudnik izobraževalnega programa evidentira unovčitev digitalnega bona, čeprav se ga kot upravičenec ni udeležil. VIR

Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28oC, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih v 25. členu konkretneje določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih sicer ne sme presegati 28oC, razen v tako imenovanih ‘vročih delovnih prostorih’, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa. Delodajalec lahko izvede začasne ukrepe, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur, na primer: prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa, seveda pa se lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, je delodajalčeva, morajo pa biti opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja. Inšpektorat Republike Slovenije za delo glede povišanih temperatur na delovnih mestih predlaga delodajalcem in delavcem tudi naslednje ukrepe: pri uporabi klimatskih naprav v delovnem okolju priporočamo upoštevanje pravila -7 stopinj Celzija, kar pomeni, da temperatura zraka v delovnem prostoru ne bi bila za več kot 7 stopinj Celzija nižja od zunanje temperature; popijete lahko do tri litre brezalkoholnih pijač, priporočamo vodo; oblecite se v lahka in zračna oblačila; seznanite se z zdravstvenimi simptomi, ki so značilni, ko je človeški organizem  izpostavljen previsokim temperaturam izogibajte se slani prehrani in začimbam; najbolj učinkoviti so kratki in pogosti premori v ohlajenih prostorih, temperatura katerih pa ne sme biti tako nizka, da bi bilo zaradi nagle temperaturne spremembe ogroženo zdravje; ne pijte alkoholnih pijač; najbolj zahtevna dela opravite zgodaj zjutraj, ko je zunanja temperatura še nizka; če delate v ekstremno visokih temperaturah, vedno delajte v paru zaradi morebitnega nudenja medsebojne pomoči. VIR

Jutri, 1. julija je tudi rok za izplačilo regresa za letni dopust v letu 2022. Inšpektorat RS za delo bo v sodelovanju s Finančno upravo (FURS) po 1. juliju začel z množično in usmerjeno akcijo nadzora nad izplačilom regresa. Neizplačilo regresa za letni dopust je prekršek, za katerega je zagrožena globa v znesku od 3.000 do 20.000 evrov. Plačilo za delo je neodtujljiva pravica delavcev, ki jo je treba dosledno spoštovati. Tako letni dopust kot pravica do regresa sta izborjeni delavski pravici. Regres se sicer lahko izplača tudi po 1. juliju, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta in le v primeru nelikvidnosti delodajalca, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Neizplačilo regresa za letni dopust je prekršek, zaradi katerega inšpektor vodi in ukrepa v prekrškovnem postopku. Za delodajalca je zagrožena globa v znesku od 3.000 do 20.000 evrov. Z globo od 1.500 do 8.000 evrov se lahko kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek. Z globo od 450 do 2.000 evrov pa se v prekrškovnem postopku kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti. Neizplačilo regresa za letni dopust lahko posledično vpliva tudi na uveljavljanje nekaterih pravic v drugih postopkih, na primer na prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, omejitev sodelovanja v postopkih javnega naročanja in omejitve pri ustanavljanju družb. VIR

Uredba, objavljena v Uradnem listu dne 24. 6. 2022, spreminja višino povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Poudarimo naj, da namreč davčna zakonodaja nikoli ne določa pravic delavca, temveč ureja le obdavčitev te pravice. Po novem torej znaša ta višina 0,21 € za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča. Do sedaj je bila ta višina 0,18 €. Prav tako se usklajuje tudi višina kilometrine za službena potovanja, v primeru da zaposleni uporablja lastno vozilo z 0,37 € na 0,43 € za vsak prevožen kilometer. Spremenjeni prvi odstavek 3. člena in spremenjeni tretji odstavek 5. člena uredbe se začneta uporabljati za povračila stroškov prevoza na delo in z dela oziroma za povračila stroškov prevoza na službenem potovanju za julij 2022. Te spremembe naj bi Vlada sprejela v okviru ukrepov, s katerimi država blaži draginjo na področju pogonskih goriv. VIR 1 VIR 2

S 1. januarjem 2022 je začela veljati novela zakona o DDV, ki z novim členom 66.b uveljavlja pravico podjetij do odbitka DDV pri nabavi motornih vozil (osebnih avtomobilov, motornih koles, koles in podobnih vozil s pomožnim motorjem). Novost je tudi ta, da sedaj ni pomembno katero dejavnost podjetje opravlja, izpolnjevati mora pa naslednja pogoja: da je pogon motornega vozila brez izpusta ogljikovega dioksida, vrednost motornega vozila z vključenim obračunanim DDV in drugimi dajatvami ne presega 80.000 evrov. Davčni zavezanec, ki ima na podlagi prejšnjih točk pravico do odbitka DDV od nabave motornega vozila, ima pravico do odbitka DDV tudi od nabave goriv in maziv ter nadomestnih delov in storitev vezanih na ta motorna vozila. Druga prednost je tudi tako imenovana olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod. Skladno z ZDDPO-2 lahko zavezanec uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 40 % od vlaganj v računalništvo v oblaku, umetno inteligenco in velepodatke (digitalna preobrazba), v okolijsko prijazne tehnologije, razogljičenje energijskega sektorja, čistejši, cenejši in bolj zdrav javni in zasebni transport, energijsko učinkovitost stavb in uvajanje drugih standardov za klimatsko nevtralnost (zeleni prehod), kar pomeni manj davka na dobiček za podjetje. Kako je pa pri uporabi osebnega motornega vozila na električni pogon za zasebne namene? Uporaba vozil na električni pogon v zasebne namene zaposlenega delavca predstavlja boniteto po določilih ZDoh-2. Vsi stroški v povezavi z zagotavljanjem bonitete (npr. amortizacija, gorivo – električna energija, stroški vzdrževanja in servisiranja, registracije, zavarovanja …) so davčno priznani odhodki in med davčno priznane odhodke se uvršča tudi obračunani DDV od uporabe vozila na električni pogon za zasebne namene zaposlenega delavca. Naj opomnimo še, da je bila skladno spremembo zakona o dohodnini spremenjena stopnja obračuna dohodnine za zasebne uporabe službenega električnega vozila. Po novem je ta stopnja ničelna. VIR 1 VIR 2

Na uvodnem srečanju z računovodsko družbo Contall smo skupaj podprli tudi družbeno odgovoren projekt fundacije Vrabček upanja. Simbolična skulptura vrabčka,  se predaja med donatorji in želi, da mu poiščejo »nov dom«. Poslanstvo tega projekta je zbiranje sredstev za pomoči potrebne in socialno šibke, velika podpora gre oddelku za invalidno mladino v Stari gori. S humanitarno akcijo se osvešča javnost o drugačnosti, potrebah šibkejših, utrjuje družbene vrednote in hkrati povezuje gospodarstvenike, ne samo poslovno, temveč tudi dobrodelno. Vsi do sedaj sodelujoči in aktivnosti v zvezi s tem projektom so zbrani na tej povezavi. Vabljeni, da se priključite v tej dobrodelni akciji, naj si vrabček nekoliko oddahne na vaši lokaciji preden odleti naprej! Tokrat se bodo zbrana sredstva namenila za prepotrebne bolniške postelje oddelka za invalidno mladino v Stari gori. Velika želja oddelka je z donacijami opremiti sobe s 40 posebej prilagojenimi posteljami. Za več informacij pišite na info@vrabcekupanja.si.