Z novim letom se predvideva obvezno izvajanje postopka potrjevanja računov. V letu 2016 in 2017 naj bi se zavezanci prosto odločili, ali bodo za izdajo računov uporabili elektronsko napravo z vzpostavljeno elektronsko povezavo s FURS ali vezano knjigo računov (VKR). Predlog Zakona o davčnem potrjevanju računov določa, da v kolikor se bodo zavezanci odločili za uporabo VKR, bo predpisana obveznost do posredovanja podatkov o računu davčnemu organu v roku petih delovnih dni. Zavezanec pa znotraj enega poslovnega prostora ne bo smel kombinirati uporabo elektronskih naprav in VKR. Kombinacija naj bi bila mogoča le, če se bo uporabljala v poslovnem prostoru elektronska naprava, na terenu pa VKR. S 1.1.2018 pa Zakon predvideva obvezno uporabo elektronskih naprav za izdajo računov (davčnih blagajn) za vse osebe, ki izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju. Predlog zakona pa vsebuje tudi globo za prekršek kupca, ki ne bi prevzel in zadržal računa neposredno po odhodu iz poslovnega prostora oziroma do poteka garancijske dobe in ga na zahtevo ne bo predložil nadzornemu organu. Tak prekršek naj bi bil kaznovan z globo od 40 do 400 EUR. S predlogom zakona je določeno tudi, da naj bi se kot podatek o računu davčnemu organu sporočalo podatek o delavcu (davčna številka), ki izda račun, s čimer bi se zasledoval cilj odkrivanja in preprečevanja zaposlovanja in dela na črno, ter zagotavljanja pravilnega obračunavanja davkov in prispevkov iz dela.

Finančna uprava je pripravila možnost prejemanja informativnih elektronskih sporočil v portal eDavki med Osebna obvestila (Obv-DZ) in na elektronske naslove, ki jih bo zavezanec navedel v obrazcu eVročanje-POS. Možno je določiti več elektronskih naslovov za prejemanje informativnih sporočil. Na navedene elektronske naslove bo zavezanec prejemal le informativna sporočila o elektronsko odloženih dokumentih in ne dokumentov, ki jih je potrebno elektronsko vročiti.

V elektronskem poslovnem registru Slovenije (ePRS), ki ga objavlja AJPES, se pri podatkih posameznega poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, odslej vodijo tudi računi odprti v tujini. Tako lahko po novem ugotovite, ali ima pravna oseba za svoje poslovanje odprte tudi račune v tujini, ter račune tudi preverite. Podatki o številkah računov, ki jih imajo pravne osebe odprte v tujini, AJPESU dnevno posreduje Finančna uprava Republike Slovenije.

3. 4. 2015 sta bila objavljena Zakon o dopolnitvi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakon o dopolnitvi Zakona o dohodnini, s katerim se ponovno uvaja olajšava za investiranje na avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI. Zavezanci lahko uveljavljajo navedeno olajšavo za investicije, opravljene od 1. januarja 2014 dalje. Za leto 2014 lahko zavezanci (podjetja in samostojni podjetniki) uveljavljajo znižanje davčne osnove za investiranje za avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI, s predložitvijo popravka obračuna po 54. členu ZDavP-2 najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi novele zakona, to je do 4. 5. 2015.

FURS je v preteklih tednih preverjal uporabo vezanih knjig računov pri zavezancih, ki izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju. Izvedli so 1.100 preventivnih obiskov pri zavezancih in ugotovili, da približno 6% zavezancev, računov še vedno ne izdaja v skladu s spremenjeno zakonodajo. Zavezanci račune izdajajo iz vezanih knjig računov, ki predhodno niso potrjene pri DURS, račune izdajajo v obliki, ki ni več dovoljena (paragonski bloki) ali pa računov sploh ne izdajajo. K sreči so bile aktivnosti FURS-a tokrat usmerjene k informiranju zavezancev o uporabi vezanih knjig računov. Kršitelje so samo opozorili na nepravilnosti in jih seznanili s predpisanimi globami za prekrške. FURS opozarja, da v prihodnosti ne bo tako popustljiva in bo v primeru kršitev izvajala prekrškovne postopke. V primeru neustrezne izdaje računa ali nezagotavljanja izvornih podatkov (in vseh poznejših sprememb izvornih podatkov) v vezani knjigi računov, so predpisane globe od 20.000 do 250.000 EUR. Ker so globe za kršitelje zelo visoke, preverite, da poslujete v skladu z zakonodajo.

Plačevanje in akontiranje davka od dohodka pravnih oseb in davka od dohodka iz dejavnosti opredeljuje Zakon o davčnem postopku. Akontacijo davka davčni zavezanec izračuna tako, da upošteva davčno osnovo po davčnem obračunu za preteklo leto in uporabi stopnje, ki veljajo za tekoče leto. Če davčni zavezanec ugotovi, da je izračunana akontacija glede na pričakovani poslovni izid leta previsoka, ima skladno z Zakonom o davčnem postopku možnost zaprositi davčni organ za znižanje. Zahtevek za znižanje akontacij lahko davčni zavezanec vloži kadarkoli. Zahtevek pa mora vložiti najkasneje 30 dni pred dospelostjo obroka akontacije (obroki dospejo zadnji dan v mesecu), katerega že želi plačati v nižji višini. Če davčni zavezanec želi plačati majsko akontacijo, ki zapade 31.5., v nižjem znesku, mora oddati vlogo najkasneje do 30.4. Zahtevku mora priložiti: davčni obračun za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge (dejanski podatki od npr.: 1.1.-31.3.), bilanco stanja za tekoče davčno obdobje (dejanski podatki od npr.: 1.1.-31.3.), izkaz poslovnega izida za tekoče davčno obdobje (dejanski podatki od npr.: 1.1.-31.3.), oceno davčne osnove za tekoče leto (ocena za celo leto), oceno izkaza poslovnega izida za tekoče leto (ocena za celo leto), podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove oziroma obrazložitev razlogov. O zahtevi odloči davčni organ v 15 dneh, ki o odločitvi obvesti zavezanca z odločbo. Če boste zaprosili za zmanjšanje akontacij, nas takoj pokličite in bomo skupaj pripravili vso potrebno dokumentacijo.

Osebe, ki dejavnost opravljajo kot postranski poklic (popoldanski s.p.), so obvezno zavarovane za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, in za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Iz tega naslova plačujejo prispevke za posebne primere zavarovanja v pavšalnih zneskih. Prispevki se plačujejo do 15. v mesecu za pretekli mesec. Prispevki znašajo: Do marca 2015 od aprila 2015 dalje Pavšal za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 31,85 32,20 Pavšal za zdravstveno zavarovanje 8,18 8,18 24,54 24,54 Skupaj 64,57 64,92  

Do 30.04.2015 moramo pripraviti in posredovati podatke na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije o plači, plačanih prispevkih in obdobju zavarovanja za zaposlene v vašem podjetju v letu 2014, kateri se uporabljajo za določanje višine pokojnine. Podatki se posredujejo elektronsko preko spletne aplikacije. Tako kot lani, bomo v vašem imenu oddali podatke. Če nas za oddajo še niste pooblastili, vam bomo v prihajajočih dneh poslali pooblastilo, s katerim boste nas (Nucleus plus d.o.o.) pooblastili, da v vašem imenu oddamo podatke. Do konca aprila bomo pripravili tudi obvestila za zaposlene o prijavi podatkov o plači, plačanem prispevku in obdobju zavarovanja v letu 2014. Ker se poroča le o plačanih prispevkih za leto 2014 prosimo, da poravnate obveznosti iz naslova prispevkov iz plač za leto 2014, če le ta še niso poravnana, saj se boste s tem izognili morebitnim nevšečnostim pri poročanju na obrazcu M-4/M-8.

FURS je 31. marca poslala 507.053 informativnih izračunov dohodnine za leto 2014. Če ste prejeli informativni račun, ga natančno preverite in preglejte, če so vključeni podatki o vseh prejetih dohodkih. Nato podatke primerjajte s svojimi podatki oziroma podatki o dohodkih, ki ste jih prejeli od svojega izplačevalca. V koliko ugotovite, da so podatki v informativnem izračunu nepravilni oziroma pomanjkljivi ali pa je davčna obveznost ugotovljena prenizko ali previsoko, morate do 30. aprila podati ugovor. Na podlagi ugovora bo davčni organ izdal dohodninsko odločbo. Če pa se z informativnim izračunom strinjate, vam ni treba storiti ničesar; informativni izračun pa bo po poteku roka za ugovor samodejno postal odločba. Rok za doplačilo premalo plačane dohodnine je 1. junij 2015, preveč plačana dohodnina pa bo zavezancem nakazana na transakcijski račun 28. maja 2015. Naslednji sveženj informativnih izračunov bo poslan 29. maja 2015.

V praksi so vedno bolj pogosti primeri, ko fizične osebe registrirajo status samostojnega podjetnika (v nadaljevanju s.p.), čeprav kontinuirano opravljajo delo po pogodbi le za eno podjetje. Delo se v večini primerov opravlja v delovnih prostorih podjetja, v delovnem času, ki velja za ostale zaposlene. Pri tem uporablja delovno opremo in ostala delovna sredstva podjetja (npr. delovne pripomočke, potrošni material, računalnik, službeni avto), ob tem pa za uporabo teh sredstev ne plačuje najemnine. Poleg tega delo opravlja po navodilih in pod nadzorom odgovorne osebe podjetja, ki mu omogoča delo pri svojih strankah. Dela 8 ur na dan, odsotnost z dela mora usklajevati z vodstvom podjetja. Plačilo je dogovorjeno po učinku na podlagi izstavljenega računa enkrat mesečno. Ta dohodek mu predstavlja glavni in v večini primerov tudi edini vir dohodka. Do tovrstnih primerov urejanja pravnih razmerij za delo prihaja v mnogih podjetjih, ki se odločajo za racionalizacijo poslovanja na način, da določenim profilom zaposlenih delo plačujejo delno ali v celoti prek s.p., ki jih ustanovijo zaposleni, s tem, da jim delovno razmerje preneha in opravljajo dela in naloge na enak način prek s.p. Status s.p. pa je aktualen tudi, ker se je z uvedbo ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (normircev), delo preko s.p. zelo pocenilo.  FURS pravi, da v opisanem razmerju iz narave razmerja izhaja, da je s.p. v odnosu do svojega naročnika v odvisnem razmerju, čeprav je po svojem pravno formalnem statusu s.p. Navedena pravno formalna ureditev razmerja ni zakonita. Delodajalec mora skleniti pogodbo o zaposlitvi s fizično osebo, ki delo zanj opravlja v razmerju, ki ima elemente delovnega razmerja. FURS tudi opozarja, da bodo v vseh primerih, ko se določeni dohodki, ki bi morali biti izplačani kot plača, fizični osebi izplačuje na račun njegovega s.p., vse dohodke obdavčili kot dohodek iz delovnega razmerja (plače), od njih pa obračunali akontacijo dohodnine ter vse prispevke za socialno varnost. Pri izvajanju davčno inšpekcijskih nadzorov je FURS naletel na naslednje prakse: Delodajalci so svojim zaposlenim dodatne dohodke izplačevali na podlagi računov, ki so jih ti zaposleni izdali kot s.p. Zaposleni pa so dejansko opravljali enako delo, kot je bilo določeno v pogodbi o zaposlitvi, le nad redno delovno obveznostjo. Delavci so bili zaposleni za krajši delovni čas in za minimalno plačo, hkrati pa so imeli status s.p. na podlagi katerega so istemu delodajalcu mesečno izdajali račun za opravljene storitve. Vsa dela so opravljali na sedežu delodajalca, s sredstvi delodajalca, pod kontrolo delodajalca.