V praksi so vedno bolj pogosti primeri, ko fizične osebe registrirajo status samostojnega podjetnika (v nadaljevanju s.p.), čeprav kontinuirano opravljajo delo po pogodbi le za eno podjetje. Delo se v večini primerov opravlja v delovnih prostorih podjetja, v delovnem času, ki velja za ostale zaposlene. Pri tem uporablja delovno opremo in ostala delovna sredstva podjetja (npr. delovne pripomočke, potrošni material, računalnik, službeni avto), ob tem pa za uporabo teh sredstev ne plačuje najemnine. Poleg tega delo opravlja po navodilih in pod nadzorom odgovorne osebe podjetja, ki mu omogoča delo pri svojih strankah. Dela 8 ur na dan, odsotnost z dela mora usklajevati z vodstvom podjetja. Plačilo je dogovorjeno po učinku na podlagi izstavljenega računa enkrat mesečno. Ta dohodek mu predstavlja glavni in v večini primerov tudi edini vir dohodka.
Do tovrstnih primerov urejanja pravnih razmerij za delo prihaja v mnogih podjetjih, ki se odločajo za racionalizacijo poslovanja na način, da določenim profilom zaposlenih delo plačujejo delno ali v celoti prek s.p., ki jih ustanovijo zaposleni, s tem, da jim delovno razmerje preneha in opravljajo dela in naloge na enak način prek s.p. Status s.p. pa je aktualen tudi, ker se je z uvedbo ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (normircev), delo preko s.p. zelo pocenilo.
FURS pravi, da v opisanem razmerju iz narave razmerja izhaja, da je s.p. v odnosu do svojega naročnika v odvisnem razmerju, čeprav je po svojem pravno formalnem statusu s.p. Navedena pravno formalna ureditev razmerja ni zakonita. Delodajalec mora skleniti pogodbo o zaposlitvi s fizično osebo, ki delo zanj opravlja v razmerju, ki ima elemente delovnega razmerja. FURS tudi opozarja, da bodo v vseh primerih, ko se določeni dohodki, ki bi morali biti izplačani kot plača, fizični osebi izplačuje na račun njegovega s.p., vse dohodke obdavčili kot dohodek iz delovnega razmerja (plače), od njih pa obračunali akontacijo dohodnine ter vse prispevke za socialno varnost.
Pri izvajanju davčno inšpekcijskih nadzorov je FURS naletel na naslednje prakse:
- Delodajalci so svojim zaposlenim dodatne dohodke izplačevali na podlagi računov, ki so jih ti zaposleni izdali kot s.p. Zaposleni pa so dejansko opravljali enako delo, kot je bilo določeno v pogodbi o zaposlitvi, le nad redno delovno obveznostjo.
- Delavci so bili zaposleni za krajši delovni čas in za minimalno plačo, hkrati pa so imeli status s.p. na podlagi katerega so istemu delodajalcu mesečno izdajali račun za opravljene storitve. Vsa dela so opravljali na sedežu delodajalca, s sredstvi delodajalca, pod kontrolo delodajalca.