Od  2. januarja 2016 dalje boste morali ob nakupu blaga ali storitev vzeti račun in ga zadržati neposredno po odhodu iz prodajalne. Navedeni račun boste morali predložiti davčnemu inšpektorju ali tržnemu inšpektorju, če bo to od vas zahteval. Če računa ne boste imeli ob odhodu iz prodajalne ali če ga ne boste preložili inšpektorju, vas bo doletela globa 40 eur.

Od 8. avgusta dalje, ko je začela veljati sprememba Zakona o gospodarskih družbah, morajo samostojni podjetniki, ki bodo prenehali opravljati dejavnost, to objaviti na spletni strani AJPES. Obvestilo o prenehanju mora biti objavljeno najmanj 15 dni pred nameravanim prenehanjem in mora vsebovati tudi datum prenehanja. Samostojni podjetniki lahko obvestilo o prenehanje opravljanja dejavnosti objavijo na spletni strani AJPES in sicer prek aplikacije OOPS, po elektronski pošti na naslov: objava.prenehanja@ajpes.si, ali pa ga pošljejo oziroma osebno dostavijo na katerokoli izpostavo AJPES. Podjetniki lahko poleg objave na spletni strani AJPES, namero o prenehanju objavijo tudi na druge načine npr. s pismi upnikom, z objavo v sredstvih obveščanja, z objavo na spletni strani ali v poslovnih prostorih, itd.

Od avgusta velja Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov, ki omogoča odpis dolgov zaradi neplačanih računov za elektriko, ogrevanje in komunalo, za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, za davčne obveznosti, za vrtec in šolsko prehrano ali ob morebitnem vračanju nakazanih socialnih prejemkov. Dolgove bodo odpisovala podjetja in občine, ki so podpisala sporazum o sodelovanju pri pomoči najšibkejšim. Odpisani bodo lahko eno leto stari dolgovi oziroma dolgovi, ki so nastali pred letom 2014. Osebam se bodo odpisali dolgovi, če bodo izpolnjeni kriteriji določeni z zakonom in sicer morajo  posamezniki biti prejemniki državnih pomoči (denarnih socialnih pomoči, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka, otroškega dodatka). Vloga oziroma predlog za odpis dolga mora biti oddana na ustreznem obrazcu. Osebe morajo oddati obrazce za odpis do 31. oktobra 2015. Izpolnjen obrazec se posreduje upniku (podjetju, občini ali davčnemu uradu) osebno ali po pošti. Podjetje, ki dolg odpisuje, ima pravico samo določiti višino odpisa dolga. Ministrstvo ima za odpis dolgov omejena sredstva, zato bo eden od kriterijev tudi vrstni red vloženih prošenj, kar pa za obveznosti do državnega proračuna, ki jih odpisuje Finančna uprava RS, ne velja. Dolgovi se ne morejo odpisati osebam, ki so v osebnem stečaju. Upniki, ki bodo dolgove odpisali, od odpisa ne obračunajo dohodnine in si lahko povrnejo DDV, zaračunan v odpisanih terjatvah. Znesek odpisa pa v svojem letnem davčnem obračunu upoštevajo kot davčno priznan odhodek. Več informacij najdete na spletni strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, obrazce, seznam podjetij idr. pa na tej povezavi.

Fizične osebe pogosto oddajajo svoje nepremičnine v najem: poslovni prostor oddajajo v najem poslovnemu subjektu, ki tam opravlja dejavnost, stanovanje drugi osebi, da v njem prebiva, ali pa dajejo v najem bivalnik ali drugo prevozno sredstvo. Od vseh dohodkov, ki jih oseba prejme v navedenih primerih, mora plačati dohodnino. Dohodnina se plača od dohodka po stopnji 25%, pri čemer normirani stroški znašajo 10%. Namesto normiranih stroškov lahko oseba uveljavlja dejanske stroške (npr. stroške adaptacij, vzdrževalna dela), ki jih dokazuje z računi. Če oseba oddaja kmetijsko ali gozdno zemljišče, se mu pri izračunu dohodnine ne priznajo niti normirani niti dejanski stroški. Plačana dohodnina se šteje za dokončen davek in se ne všteva v letno dohodninsko osnovo. Če oseba oddaja svoje premoženje v najem drugi osebi, mora finančni upravi posredovati napoved za odmero dohodnine iz oddajanja premoženja v najem najpozneje do 15. januarja za preteklo leto. Davčni organ na podlagi napovedi v 30 dneh izda odmerno odločbo o dohodnini iz oddajanja premoženja v najem. Če fizična oseba oddaja premoženje v najem poslovnemu subjektu, dohodnino plača že izplačevalec dohodka in najemodajalcu napovedi ni potrebno oddati. Dejanske stroške oseba uveljavlja v napoved za odmero dohodnine iz oddajanja premoženja v najem ali pa z zahtevkom za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem zaradi uveljavljanja stroškov vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja.

Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo je na seji 1. julija 2015 sprejel Osnutke Slovenskih računovodskih standardov 2016 (SRS 2016) in Pravila skrbnega računovodenja 2016 (PSR 2016). Javna razprava o SRS 2016 in PSR 2016 bo trajala do 1. oktobra 2015. SRS 2016 temeljijo na določbah Direktive 2013/34/EU in spremembah ter dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah, ki so bile sprejete v juliju. Novi standardi so pisani predvsem za posamične računovodske izkaze malih in srednjih organizacij in poenostavljajo pravila računovodenja. Izhajajo iz obstoječih standardov, vendar so dopolnjeni z najnovejšimi teoretičnimi dosežki na področju revidiranja, odpravljajo pa tudi nekatere pomanjkljivosti in podvajanja. Uvedena je nova sistematika SRS, ki ne urejajo več konsolidiranja računovodskih izkazov, kajti po ZGD-1 se bodo družbe konsolidirale po Mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP) oziroma Mednarodnih računovodskih standardih (MRS).

Od 28. julija 2015 dalje bo v Poslovnem registru Slovenije (ePRS), ki se nahaja na spletni strani Ajpes-a, omogočeno iskanje po osebah. Iskalnik bo omogočal preverbo, ali je na dan iskanja določena oseba ustanovitelj, družbenik, zastopnik ali član nadzornega organa oseb, vpisanih v Poslovni register Slovenije. Vpogled v register bo brezplačen.

Če zavezanec za vložitev napovedi za odmero dohodnine do 15. junija 2015 na dom ni prejel informativnega izračuna dohodnine, mora dohodninsko napoved vložiti sam, in sicer najpozneje do 31. julija 2015 pod pogojem, da je prejel: dohodke, od katerih se plačuje dohodnina, ki presegajo 3.302,70 EUR, dohodke za opravljeno delo na podlagi napotnice študentskega servisa, ki presegajo 2.477,03 EUR, če zavezanec izpolnjuje pogoje za priznanje študentske olajšave, pokojnino, od katere je bila plačana akontacija dohodnine, pokojnino, pri tem pa je pri akontaciji dohodnine uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane, pokojnino, od katere ni bila obračunana in plačana akontacija dohodnine in pri tem tudi ni uveljavljal posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, vendar je poleg pokojnine prejel dohodke (od katerih se plačuje dohodnina) višje od 80 eur.

Z 2. januarjem 2016 bo potrebno vse račune za dobave blaga in storitev, ki so plačani z gotovino, potrditi pri Finančni upravi RS po predpisanem postopku. Potrjevanje računov pri FURS-u bo obvezno za vse osebe, ki pri opravljanju dejavnosti izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju, razen zakonsko določenih izjem (podjetja, ki množično izdajajo račune v dejavnostih kot so oskrba z električno energijo, plinom in paro, oskrba z vodo, ravnanje z odpadki ter telekomunikacijska dejavnost). Pri tem plačilo z gotovino pomeni vsako plačilo, ki ni neposredno nakazilo na transakcijski račun prodajalca oziroma dobavitelja blaga ali storitev. Zakon predvideva prehodno obdobje dveh let, do 31. decembra 2017, v katerem se bo lahko zavezanec prosto odločil o tem, ali bo za izdajo računov uporabljal elektronsko napravo (davčno blagajno), ki je povezana s FURS-om ali vezano knjigo računov (VKR). V primeru uporabe VKR bo moral zavezanec račune naknadno potrditi pri FURS. Izvajanje postopka potrjevanja računov pri Finančni upravi RS bo za zavezance obvezno od 2. januarja 2016, neobvezna vključitev v sistem potrjevanja računov pa bo na strani Finančne uprave RS omogočena s 1. decembrom 2015.

Vsak je že kdaj naročil izdelek preko spleta. Tehnika, čevlji, tekstil, knjige in podobno so izdelki, ki so na spletu zelo prisotni in jih Slovenci radi kupujemo. Vendar pa moramo biti zelo previdni pri nakupu blaga iz držav, ki niso članice EU. Ob prihodu naročenega blaga v Slovenijo se namreč lahko zgodi, da vam bo zaračunana carina, stroški carinjenja in DDV. Za navedene pošiljke morajo biti opravljene tudi uvozne carinske formalnosti. Za blago do skupne vrednosti 22 EUR (brez poštnine) pri uvozu ni potrebno plačati nobenih dajatev. Za naročeno blago v vrednosti med 50 in 150 EUR se plača le DDV. V kolikor skupni znesek nakupa znaša več kot 150 EUR pa se zaračuna DDV, carina in stroški carinjenja. Pri uvozu alkoholnih in tobačnih izdelkov ter parfumov in toaletnih vod navedene oprostitve ne veljajo. Cariniki v pošiljkah pogosto najdejo ponarejeno blago, ki ga zadržijo, pozneje pa odvzamejo in uničijo. Naročnik tako ostane brez blaga, pogosto pa tudi brez denarja.

Državni zbor je sprejel novelo Zakona o gospodarskih družbah. Novela v slovenski pravni red vnaša določbe Direktive 2013/34/EU o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, določbe glede omejevanja ustanavljanja gospodarskih družb in druge spremembe. Z namenom preprečiti nepoštene poslovne prakse pri ustanavljanju novih gospodarskih družb so dodane nove določbe glede omejevanja ustanavljanja gospodarskih družb. Dodaja se nova omejitev ustanavljanja podjetij osebam, ki bodo kršile pravila v zvezi s plačilom za delo in z zaposlovanjem na črno. Prav tako se ustanavljanje omejuje osebam, ki so bile z več kot 50 odstotki udeležene v kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Ustanovitelj oziroma družbenik družbe z omejeno odgovornostjo tudi ne bo mogla postati oseba, ki je v obdobju zadnjih treh mesecev pridobila delež v družbi z omejeno odgovornostjo, ustanovljene v zadnjih treh mesecih. Namen te določbe je otežiti ustanavljanje d.o.o. na zalogo in izigravanje upnikov, države, zaposlenih povezanih z njimi, pri čemer pa zakon vsebuje več izhodov, ki osebam s podjetniškimi cilji ne preprečuje ustanavljanje d.o.o.