Od 1. septembra dalje tujci, ki pridejo v Slovenijo z namenom zaposlitve, samozaposlitve ali dela, ne potrebujejo več dveh različnih dovoljenj, saj je uvedeno enotno dovoljenje za prebivanje in delo tujcev. Enotno dovoljenje bo tujcem iz tretjih držav omogočalo vstop v našo državo ter bivanje, zaposlitev in delo v Sloveniji. S tem bo prosilcem za dovoljenje omogočen enostavnejši postopek pri upravni enoti. Prosilci bodo vlogo za enotno dovoljenje lahko oddali na upravni enoti ali na diplomatsko-konzularnem predstavništvu v matični državi. Enotno dovoljenje za prebivanje in delo bo izdala pristojna upravna enota, ki mora v postopku po uradni dolžnosti pridobiti soglasje Zavoda RS za zaposlovanje. Enotno dovoljenje za prebivanje in delo se izda tujcu, ki izpolnjuje pogoje za prebivanje v Sloveniji po Zakonu o tujcih in ki mu Zavod RS za zaposlovanje izda soglasje k izdaji enotnega delovnega dovoljenja, ki nadomešča izdajo delovnega dovoljenja. Delovna dovoljenja, ki jih izdaja Zavod za zaposlovanje, se bodo še naprej izdajala za državljane Hrvaške v prehodnem obdobju, državljane BiH in za sezonska dela v kmetijstvu do 90 dni.

FURS je pripravil tehnične specifikacije in testno okolje za sprejem in obdelavo podatkov o računih in poslovnih prostorih. V testnem okolju bodo lahko razvijalci programske opreme preizkušali ustreznost delovanja programov za blagajniško poslovanje. Vsebinske in tehnične vidike uvajanja davčnih blagajn, ki jih predpisujeta zakon in pravilnik, bo Finančna uprava RS predstavila na brezplačnih izobraževanjih o davčnih blagajnah. Predstavila bo Zakon o davčnem potrjevanju računov, kdo so zavezanci za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov ter kakšni bodo postopki davčnega potrjevanja računov.

Iščete nove izzive? Vam je delo v računovodskem servisu  v veselje? Naša ekipa išče novega računovodjo, zato vas vabimo, da se nam pridružite. Od vas pričakujemo: univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj na področju računovodstva, aktivno znanje tujega jezika (angleščina, nemščina), napredno uporabo orodij MS Office, s poudarkom na poznavanju programa Excel, poznavanje računovodskih programov (Vasco, Pantheon), poznavanje dela v računovodstvu, poznavanje SRS in davčne zakonodaje, samostojnost, samoiniciativnost, usmerjenost k rezultatom, komunikacijske in organizacijske sposobnosti, analitična sposobnost, ki jo nadgrajuje s širšim razumevanjem poslovanja, natančnost, doslednost, vozniški izpit kategorije B. Vaše delo bo obsegalo: vodenje poslovnih knjig, obračun plač in drugih osebnih prejemkov, pripravo davčnih obračunov, pripravo poročil za Banko Slovenije, SURS,…, pripravo letnih in medletnih poročil, druga opravila po navodilu nadrejenih. Ponujamo vam delo za določen čas 12 mescev, s poskusno dobo 3 mesecev, za polni delovni čas (dopoldanski delavnik). Vabimo Vas, da nam pošljete Vašo prijavo z življenjepisom (CV) ter opisom delovnih izkušenj v 8-ih dneh po objavi razpisa na elektronski naslov: tanja.pate.lilik@nucleus.si ali na naslov: NUCLEUS PLUS, računovodska družba, d.o.o., Planjava 4, 1236 TRZIN. Kontaktna oseba: Tanja Pate-Lilik, T: 01 530 33 80. Rastimo skupaj!

Vlada je pripravila predlog spremembe zakonodaje na področju DDV, ki predvideva poenostavitev obračunavanja in plačevanja DDV pri uvozu blaga. Davčnemu zavezancu, ki je identificiran za DDV v Sloveniji in bo pridobil dovoljenje davčnega organa, pri uvozu ne bo več potrebno plačati DDV, temveč ga bo prikazal v rednem obračunu DDV. Uvozni DDV bo obračunal, hkrati pa tudi uveljavljal odbitek. Omenjeni ukrep predstavlja prednost za uvoznike, saj jim ne bo potrebno financirati uvoznega DDV. Če pa bo blago uvažal mali davčni zavezanec, tuji davčni zavezanec, ki ni identificiran za DDV v Sloveniji, ali pa fizična oseba, pa se bo DDV ob uvozu blaga še vedno plačeval tako kot do sedaj. Rok za pripombe je 4. september, sprememba naj bi začela veljati s 1. julij 2016.

Vsak davčni zavezanec mora zagotoviti, da je za opravljeno dobavo blaga ali storitev izdan račun. Do sedaj zakonodaja ni posebej določala roka za izdajo računa. Nov Zakon o davčnem potrjevanju računov, ki začne veljati 2. januarja 2016, pa po novem določa, da se bodo morali izdati računi najpozneje, ko je opravljena dobava blaga ali opravljena storitev in je prejeto plačilo z gotovino. Računi se bodo lahko izdajali pred prejemom plačila ali najkasneje ob prejemu plačila. Tako bodo trgovski potniki, ki prodajajo blago na terenu in za prodano blago prejmejo plačilo v gotovini, morali obvezno izdati račun ob prejemu plačila na terenu. Če pa je dobava blaga ali storitev opravljena davčnemu zavezancu v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti prevoza potnikov ali blaga, lahko prodajalec izda skupni račun v 5 dneh po poteku meseca, v katerem je bila opravljena dobava blaga ali storitev.

Finančna uprava RS bo do konca leta nekajkrat pripravila brezplačno izobraževanje o davčnih blagajnah. Predstavljen bo Zakon o davčnem potrjevanju računov, kdo so zavezanci za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov ter kakšni bodo postopki davčnega potrjevanja računov. Izobraževanje bo potekalo v mesecu septembru v naslednjih terminih: v Ljubljani: 8. 9. 2015, 22. 9. 2015 in 29. 9. 2015 v Generalnem finančnem uradu, Šmartinska c. 55, v predavalnici v pritličju; v Mariboru: 16. 9. 2015 v Finančnem uradu Maribor, Titova c. 10, v predavalnici v 5. nadstropju. Izobraževanje bo trajalo od 9. do 14. ure. Prijavo lahko pošljete na elektronskem obrazcu.  Obrazec najdete tukaj: http://www.fu.gov.si/spletni_obrazci/prijava_na_izobrazevanje_davcne_blagajne/

Se že pripravljate na prihod davčnih blagajn? Veste kako bodo vplivale na vaše poslovanje? Slovenija dobi 2. januarja 2016 davčne blagajne. To pomeni, da boste morali od tega dne naprej vse račune izdane pri gotovinskem poslovanju poslati v davčno potrjevanje na FURS. Da boste 2. januarja zjutraj pripravljeni na izdajo prvega računa, ki bo šel na FURS v potrditev, pa boste morali že v letošnjem letu izvesti določene postopke: pridobiti boste morali namensko digitalno potrdilo, ki ga bo izdalo Ministrstvo za javno upravo, prilagoditi boste morali izgled računa, saj boste morali na računu dodatno izpisati čas izdaje računa (uro in minuto), oznako osebe, ki bo izdala račun, izpisati enotno identifikacijsko oznako računa in zaščitno oznako izdajatelja računa (v tekstovni obliki in obliki QR kode), sprejeti interni akt, kjer boste zapisali pravila za dodeljevanje zaporednih številk računov, naredili popis poslovnih prostorov in dodelili oznake poslovnim prostorom, sporočiti FURS podatke o vseh poslovnih prostorih, kjer boste izdajali gotovinske račune, vsem osebam, ki izdajajo račune dodeliti oznake ter povezati oznake z davčnimi številkami teh oseb. Če pri izdaji računov uporabljate računalniški program, preverite pri svojih vzdrževalcih, kako in kdaj bodo na voljo posodobitve ter kakšen bo postopek izdaje računov. Če pri izdaji računov ne uporabljate programa, razmislite o nakupu ali najemu programske opreme za izdajo računov. Če ne boste imeli ustreznega programa za izdajo računov, boste morali izdajati račune z vezano knjigo računov, kjer boste morali vse račune naknadno sporočiti na FURS, ali pa boste morali izdajali račune preko posebne aplikacije Miniblagajna na portalu eDavki.

Davčni organ lahko fizični osebi odobri enkraten odpis davkov na podlagi Zakona o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov. Odpiše se lahko izključno neplačana davčna obveznost do državnega proračuna, ki je na dan 31. decembra 2014 zapadla za več kot 12 mesecev, če skupaj ne presega 50 evrov (seštevek glavnice, obresti in morebitnih stroškov izterjave). Odpis na tej podlagi ni mogoč za davčne obveznosti, ki izvirajo iz morebitnega opravljanja dejavnosti fizične osebe, obveznosti iz naslova obveznih prispevkov za socialno varnost, akontacije davka, davčnega odtegljaja, uvoznih dajatev in obveznosti, na katere učinkuje postopek osebnega stečaja v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje. Po tem zakonu davčni organ tudi ne more odpisati dolga iz naslova neplačanih obveznih dajatev do občinskega proračuna (NUSZ), kot tudi ne more odpisati glob. Davčni organ tako lahko odpiše le dolg iz naslova dohodnine in davka na motorna vozila. Odpis se lahko odobri fizični osebi, ki je bila kadarkoli v obdobju med 1.1.2015 in 30.6.2015 prejemnik denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka, otroškega dodatka iz 1. oziroma 2. dohodkovnega razreda ali otroškega dodatka v 3. dohodkovnem razredu in je hkrati katerakoli oseba navedena v odločbi o pravici do otroškega dodatka tudi prejemnik dodatka za nego otroka oziroma dodatka za veliko družino. Odpis se odobri tudi fizični osebi, ki je navedena v odločbi o pravici do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka oziroma otroškega dodatka in se njeni dohodki in premoženje upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Za odobritev enkratnega odpisa davčnih obveznosti se zaprosi z vlogo. Vlogo za odpis davka se mora vložiti najkasneje do 31. oktobra 2015. Vlogo  se lahko vloži osebno pri pristojnem davčnem organu, ali se posreduje po pošti ali po elektronski pošti. Poseben obrazec (vloga) se dobi na spletni strani FURS.

Nov Zakon o davčnem potrjevanju računov določa, da bodo morali davčni zavezanci (podjetja, samostojni podjetniki ter druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, društva,…)  izvajati postopek potrjevanja računov pri davčnem organu, če bodo izdali račun, ki bo plačan z gotovino. Plačilo z gotovino pa pomeni plačilo z bankovci in kovanci ter tudi vsi drugi načini plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun (plačila s plačilno in kreditno kartico, čekom,..). Do 31. decembra 2017 bodo davčni zavezanci lahko izdajali račune še z uporabo vezane knjige računov. Lahko bodo izbirali med uporabo elektronske naprave za izdajo računov, ki se bo preko spleta povezovala z informacijskim sistemom davčnega organa, ter vezane knjige računov. Ne bodo pa mogli uporabljati obeh načinov hkrati v istem poslovnem prostoru. Če bo zavezanec uporabljal vezano knjigo računov, bo moral v desetih dneh od dneva izdaje računa davčnemu organu prek elektronske povezave poslati podatke o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov. Davčnemu organu bo moral poslati naslednje podatke: davčna številka zavezanca, ki je izdal račun, datum izdaje računa, številka računa, številka seta računa in serijska številka iz vezane knjige računov, oznaka poslovnega prostora, vrednost računa, skupno vrednost osnove po vrsti davka in dajatve, razdeljeno po davčnih stopnjah, davek, vrednost oproščenih, neobdavčenih dobav, vrednost dobav na podlagi posebnih ureditev,…. vrednost za plačilo, davčno številko kupca, če je ta podatek naveden na računu, številko prvotnega računa v primeru naknadne spremembe podatkov na računu. Navedeno pomeni, da je davčni organ sicer omogočil poenostavljen način izdaje in potrjevanja računov pri davčnem organu, vendar pa le ta zahteva veliko administrativnega dela in je časovno obsežnejše. Za uporabo vezane knjige računov se bodo po novem letu odločili le zavezanci, ki imajo zelo malo izdanih računov plačanih z gotovino in pa zavezanci, ki ne bodo mogli vzpostaviti elektronske povezave s FURS.

Povračilo stroškov prehrane na službeni poti se zaposlenemu izplača v obliki dnevnic. Višina dnevnice je odvisna od trajanja službene poti in od zagotovljenih obrokov na službeni poti. Velikost dnevnic določajo kolektivne pogodbe, delodajalec pa lahko višino uredi tudi z internimi akti. Neobdavčeni zneski dnevnic so določeni z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delavnega razmerja. Če znesek dnevnice preseže zneske določene z Uredbo, se od presežka plačajo prispevki za socialno varnost in dohodnina. Če ima delavec na službeni poti zagotovljeno prehrano, pride ob hkratnem plačilu dnevnice, ki ni ustrezno zmanjšana zaradi zagotovljenih obrokov, do dvakratnega izplačila teh stroškov. Ob hkratnem izplačilu bi bile dnevnice neobdavčene, znesek računov plačan za zagotovljene obroke na službeni poti, pa je boniteta, ki bi se obdavčila skupaj s plačo. Ker predpisi ne določajo natančno, za koliko se znižajo dnevnice v primeru zagotovljenih obrokov (zajtrka, kosila, večerje), predlagamo, da višino dnevnic uredite v internih aktih ob upoštevanju vseh veljavnih delovnopravnih in davčnih predpisov.