Z veseljem vam sporočamo, da smo se dne 27.02.2023 preselili v nove prostore v Domžale in uradno spremenili sedež podjetja. Naš novi naslov je: NUCLEUS PLUS d.o.o. Breznikova ulica 17 1230 Domžale   Pri bodočem navajanju naslova naše družbe pa spremembo upoštevajte v poslovnih in drugih dokumentih. Sprememba ne bo vplivala na naše obstoječe sodelovanje, saj so matična (2158540) in davčna številka (15720527) ter vsi drugi podatki o podjetju ostali nespremenjeni.    

  Fizične osebe, ki ste v letu 2022 oddajale hišo, stanovanje, pisarne ali druge prostore v najem, plačate davek na oddajanje premoženja v najem. Napovedi za dohodke oddajate do najkasneje 28. februarja za preteklo leto. Če želite uveljavljati dejanske stroške, je potrebno do najkasneje 28. februarja vložiti zahtevek. V nadaljevanju pojasnjujemo razlike med oddajanjem nepremičnine v najem fizični osebi ali pravni osebi, podjetniku in navajamo roke za oddajo zahtevkov in vlog.   Oddajanje nepremičnine v najem fizičnim osebam Fizične osebe, ki oddajate premično ali nepremično premoženje v najem fizičnim osebam, morate dosežene dohodke napovedati do 28. februarja. Dohodke, dosežene v letu 2022 tako prijavite najkasneje do 28. februarja 2023.  Dohodek lahko prijavite na dva načina, in sicer: elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki (tudi z uporabniškim imenom in geslom), osebno ali po pošti, sicer pri finančnem uradu, kjer je davčni zavezanec vpisan v davčni register. Napoved vložite pri finančnem uradu, pri katerem ste kot zavezanec za davek vpisani v davčni register. Napovedi niso dolžni vložiti zavezanci, ki so dosegli dohodek iz najema skupnih prostorov v večstanovanjskih stavbah (npr. hišniških stanovanj) preko upravnikov. Če želite uveljavljati dejanske stroške, morate oddati zahtevek do 28. februarja 2023, ob oddaji napovedi.   Oddajanje nepremičnine v najem pravnim osebam, podjetnikom in drugim subjektom, ki opravljajo dejavnost  Fizične osebe, ki oddajate premično ali nepremično premoženje v najem pravnim oseba ali osebam, ki opravljajo dejavnost, prejemate že med letom neto najemnino, saj je plačnik davka pravna oseba oziroma oseba, ki opravlja dejavnost, ki v vašem imenu oddaja REK-2 obrazec, pri tem pa obračuna ustrezni davek. Če želite uveljavljati dejanske stroške, morate oddati zahtevek do 28. februarja 2023.   Način uveljavljanja dejanskih stroškov od dohodka iz oddajanja premoženja v najem Fizične osebe, ki želite uveljavljati dejanske stroške za nepremičnine, ki jih oddajate v najem fizičnim osebam, morate oddati napoved do 28. februarja za preteklo leto, za nepremičnine, ki jih oddajate v najem pravnim osebam ali osebam, ki opravljajo dejavnost, morate oddati zahtevek do 28. februarja. Kdaj se uveljavljajo dejanski stroški? Dejanske stroške je smiselno uveljavljati, če ti presegajo 10% normiranih stroškov. Katere stroške lahko uveljavljate? Stroški, ki ji lahko uveljavljate so stroški vzdrževanja premoženja, s katerimi se ohranja uporabna vrednost premoženja, če jih med oddajanjem v najem plačujete sami, torej ne najemojemalec. Bodite pozorni, da so stroški vzdrževanja namenjeni normalni uporabi in da pri obnovi ne gre za luksuzne spremembe, katerih namen je zgolj estetski videz. Stroške vzdrževanja dokazujete z računi, datiranimi v obdobju, za katerega oddajate napoved oziroma izjavo. Več

Konec leta večina organizacij popisuje sredstva in obveznosti. Popis je pomemben, saj le s pravilno izkazanimi vrednostmi bilančnih postavk izkazujemo resničen in pošten prikaz finančnega položaja organizacije in pravilen obračun davčnih obveznosti.  Organizacije morajo opraviti popis sredstev in obveznosti najmanj enkrat letno. Obveznost izvajanja popisa za gospodarske družbe določa 54. člen ZGD-1, za proračunske uporabnike in pravne osebe javnega prava določa Zakon o računovodstvu, ostali subjekti upoštevajo predpise SRS. Organizacije, ki so zavezanci za DDV, morajo od primanjkljaja in uničenja blaga (v primerih, ki jih določa zakon) skladno z ZDDV-1 obračunati DDV. Popis sredstev in obveznosti se lahko izvaja kadarkoli v letu, priporočljivo je, da je čim bolj na koncu poslovnega leta, saj so tako zagotovljeni bolj kakovostni podatki o popisnem stanju. Vrste popisov sredstev in obveznosti Organizacije popisujejo sredstva in obveznosti s fizičnim preštevanjem ali usklajevanjem. Popis terjatev in obveznosti Terjatve in obveznosti je priporočljivo uskladiti vsaj enkrat letno. Usklajujemo jih z izpisom odprtih postavk (IOP). Potrjevanje IOP kupcu oziroma dobavitelju ne predpisuje noben zakon. Z IOP usklajujemo tudi druge obveznosti in terjatve, kot so denarna sredstva ter dana in prejeta posojila. Osnovna sredstva Podlaga za popis je izpis iz registra. Popis se izvaja fizično, popisne listine pa se nato preverjajo s stanjem v registru osnovnih sredstev organizacije. Popišejo se vsa osnovna sredstva, ne glede na to, kje se nahajajo. Predlog za odpis, popravilo ali uničenje uničenih ali poškodovanih osnovnih sredstev da popisna komisija. Odpis uničenih osnovnih sredstev, ki jih bo organizacija odpisala, in je bilo nabavljeno z DDV, katerega je organizacija upoštevala kot odbiten pred koncem obdobja, določenega za popravek odbitka vstopnega DDV (oprema 5 let, nepremičnine 20 let), ni treba popraviti. Zaloge Zaloge organizacija popisuje fizično. Popisna komisija ugotavlja obstoj zalog in njihovo (ne)poškodovanost. Organizacija imenuje ločeno tudi komisijo, ki preveri morebitno tehnološko ali drugo zastaranje zalog in predlaga nadaljnje postopke (zmanjšanje prodajne cene, uničenje…). Za poškodovano ali zastarano zalogo se zniža prodajna cena, za kar se pripoznajo prevrednotovalni poslovni odhodki v velikosti razlike med čisto iztržljivo in knjigovodsko vrednostjo zalog. Zmanjšanje vrednosti zalog na čisto iztržljivo vrednost ni predmet DDV, saj ne predstavlja primanjkljaj ali kalo. Če so zaloge neuporabne (kar mora organizacija dokazati), zmanjša knjigovodsko vrednost na čisto nadomestljivo. Zmanjšanje je strošek oziroma odhodek tekočega obdobja, ki ni zavezano k obračunu DDV.

Kot vsako leto, morate tudi letos oddati obrazec za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane. V kolikor jo boste pošiljali po pošti je rok do 6.2.2023. Če boste vlogo oddali elektronsko, imate čas do 20.2.2023. Vlogo morate poslati, če med letom niste uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane ali če olajšavo, ki ste jo med letom uveljavljali, želite spremeniti. Po roku boste olajšavo lahko spremenili le v obliki ugovora na informativni izračun dohodnine. Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane oddajate na več načinov. Vlogo lahko oddate: preko mobilne aplikacije eDavki (Android, IOS). Tu vam bo na voljo že pred izpolnjena vloga, s podatki iz vaše lanske vložene vloge. elektronsko preko spletnega sistema eDavki. Prijavite se lahko z elektronskim potrdilom ali davčno številko in geslom. Tudi tu vam bo na voljo že pred izpolnjena vloga, s podatki iz vaše lanske vložene vloge. osebno ali preko pošte na finančni urad, kjer imate stalno prebivališče. Prilagamo tudi obrazec: Obrazec za uveljavljanje olajšave za VDČ 2022. Preden boste oddali vlogo, obvezno naredite testni izračun dohodnine za vas in vašega partnerja/partnerico, in tako preverite komu se bolj splača uveljavljati vzdrževane družinske člane in v kakšnem razmerju. Podatke o izplačanih dohodkih v lanskem letu vam mora delodajalec posredovati najkasneje do konca meseca. Pri izračunu si lahko pomagate s programom za testni izračun dohodnine, ki je objavljen na portalu eDavki Pri odločitvi upoštevajte naslednja pravila: Vzdrževane družinske člane naj uveljavlja tisti starš, ki ima višje dohodke. Dohodnina je namreč pri višjih dohodkih višja. Če imata oba starša primerljive dohodke oziroma sta v istem davčnem razredu, si je olajšavo smiselno porazdeliti. Ker se olajšava za drugega in več otrok povečuje, je pri delitvi smiselno, da oba vpišeta vse otroke in jih vsak kot vzdrževane družinske člane upošteva določeno obdobje znotraj leta. Na primer prvi starš prijavi otroke od januarja do avgusta, drugi pa od septembra do decembra. Če se starša ne moreta sporazumeti, kdo bo uveljavljal olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu sorazmerni del olajšave (vsakemu polovica).

  Od 1.1.2023 dalje je valuta akontacij dohodnine in akontacij davka od dohodkov pravnih oseb 20. v mesecu in ne več 10. v mesecu. Torej tisti, ki plačujete akontacije jih morate ta mesec plačati najkasneje do 20.1.2023, nič pa ni narobe, če ste jih plačali že danes.

V Uradnem listu RS, št. 162/2022 z dne 23.12.2022 je objavljena Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.  Objavljeni so novi zneski povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Novi zneski jubilejnih nagrad, odpravnine ob upokojitvi in solidarnostnih pomoči se uporabljajo za izplačila, ki so izvedena od vključno 1.1.2023 dalje. Višji neobdavčeni zneski dnevnic na službeni poti v Sloveniji, terenskega dodatka, nadomestila za ločeno življenje in zvišanje za obvezno prakso dijakov in študentov se začnejo uporabljati za januar 2023. Novi zneski npr. dnevnic se upoštevajo za službeno pot, ki se je končala ali začela v letu 2023. Če pa se v letu 2023 izplačujejo dnevnice za službeno pot, ki se je zaključila v letu 2022, se upoštevajo zneski, ki so veljali pred to spremembo. Novi zneski so: Dnevnice za službeno potovanje v Sloveniji: nad 6 do 8 ur – 9,69 eur (prej 7,45 eur) nad 8 do 12 ur – 13,88 eur (prej 10,68 eur) nad 12 do 24 ur – 27,81 eur (prej 21,39 eur) Terenski dodatek: Terenski dodatek oz. povračilo stroškov za delo na terenu se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, če je izplačan delojemalcu, ki najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja svojega običajnega prebivališča in izven kraja sedeža delodajalca. V primeru, da delodajalec zagotovi prehrano in prenočišče, se delavcu v davčno osnovo ne všteva terenski dodatek do višine 5,84 eur (prej 4,49 eur). Če pa delodajalec prehrane in prenočevanja ne zagotovi, se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov v višini, kot je z Uredbo določeno za dnevnice in prenočevanje na službenem potovanju. Nadomestilo za ločeno življenje: Nadomestilo za ločeno življenje pripada delavcu, ki opravlja delo izven kraja, kjer živi s svojo družino ter zato zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine. Ne všteva se v davčno osnovo do višine 434 eur mesečno (prej 334 eur). Jubilejna nagrada: Jubilejna nagrada se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine: 10 let – 30% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec (prej 460 eur). 20 let – 45% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec (prej 689 eur). 30 let – 60% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec (prej 919 eur). 40 let – 75% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec (prej 919 eur). Solidarnostna pomoč: Solidarnostna pomoč se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja: v primeru smrti delavca ali njegovega družinskega člana, do višine 5000 eur (prej 3.443 eur); v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delavca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delavca so višine 2000 eur (prej 1.252 eur). Odpravnina ob upokojitvi: Odpravnina ob upokojitvi se do višine 300% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji ne všteva v davčno osnovo (prej 4.063 eur). Plačila vajencem, dijakom in študentom: Plačila dijakom in študentom za obvezno praktično delo v skladu s predpisi, ki urejajo vzgojo in izobraževanje, se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 15% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec za opravljeno obvezno praktično delo v obdobju enega meseca (prej 172 eur).     .          

V kolikor ste v letošnjem letu zaposlili delavce po 01.07. in še niso prejeli regresa, je skrajni rok za plačilo 31.12.2022. Zakonodaja v primeru zaposlitve po 01.07. ne določa jasnega roka za nakazilo regresa, iz sodne prakse pa izhaja, da mora biti regres tekočega leta izplačan najkasneje do 31.12. Izplača se v sorazmernem delu. Ta znaša 1/12 za vsak mesec pogodbe o zaposlitvi v koledarskem letu.

Vsi štipenditorji, ki izplačujejo štipendijo vsaj enemu dijaku oziroma študentu, morajo Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu Republike Slovenije vsako leto poročati o podeljenih štipendijah. Rok za letošnje poročanje je 31.12.2022. O štipendijah morajo poročati vsi, ki podeljujejo štipendije: podjetja, samostojni podjetniki, javni in zasebni zavodi ter fundacije, občine, organi državne uprave. Delodajalci, ki so vključeni v regijske štipendijske sheme,  ni potrebno posebej sporočati skladu podatkov. Poročati se mora vsako leto, in sicer do konca koledarskega leta za tekoče šolsko ali študijsko leto. Podatke za šolsko oziroma študijsko leto 2022/2023 je tako potrebno oddati najkasneje do 31. 12. 2022. Poročanje o štipendijah je potrebno opraviti preko posebne spletne aplikacije, ki je dostopna na spletni strani Javnega sklada preko povezave: https://www.srips-rs.si/stipendije/porocanje . Za prijavo v aplikacijo je potrebno imeti ustrezen certifikat pravne osebe (digitalno potrdilo), ki ga je izdal kateri od pristojnih organov (npr. Halcom, Sigenca), preko aplikacije pa je nato mogoče oddati tudi pooblastilo drugi pravni osebi (npr. računovodskemu servisu), ki bo v imenu zavezanca oddala ustrezne podatke. Stranke, ki ne razpolagajo z digitalnim potrdilom za pravne osebe in želijo za poročanje o štipendijah pooblastiti drugo pravno osebo, ki ima kvalificirano digitalno potrdilo, lahko oddajo pooblastilo po pošti. Kaj poročati? Za vsakega štipendista je potrebno v predviden obrazec vnesti naslednje podatke: podatke o štipendistu: ime, priimek, EMŠO, naslov in občina prebivališča; podatke o šolanju štipendista: kje se šola, naziv izobraževalne ustanove in programa, vrsta in področje izobraževanja, letnik in status; podatke o štipendiji. Po prijavi v aplikacijo poročevalec izbere “Poročanje” ter nato “Štipendisti”.  Na prikazanem obrazcu izbere šolsko (oziroma študijsko) leto ter nato možnost “Vnesi novega štipendista”. V obrazec nato vnese vse zahtevane podatke o štipendistu, njegovem izobraževanju in štipendiji. S klikom na »oddaj« poročilo oddajo. V primeru morebitnih napak  sistem na to opozori. Podrobnejša navodila so na voljo v Priročniku. Zakon določa tudi globo za prekršek opustitve dolžnosti poročanja, in sicer se z globo: od 300 do 600 EUR kaznuje subjekt, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in dodeljuje štipendije na podlagi drugih predpisov, od 150 do 300 EUR kaznuje tudi odgovorna oseba subjekta prejšnje alineje.  

Plačilo za poslovno uspešnost 2022, je pogovorno bolj znano kot božičnica ali trinajsta plača. Poslovno uspešnost je tudi letos možno izplačati brez dohodnine, če je njeno izplačilo do višine 100% povprečne plače v RS oz. do višine 100 % povprečne mesečne plače delavca (vključno z nadomestili plače), izplačane za zadnjih 12 mesecev, če je to za delavca ugodneje. V kolikor znesek presega navedeno višino, se dohodnina plača, vendar zgolj za razliko. Poleg tega ima Izplačilo nagrade za poslovno uspešnost še nekaj pogojev: Z davčnega vidika velja, da je neobdavčeno plačilo za poslovno uspešnost 2022 vezano na poslovno uspešnost podjetja. Pred izplačilom nagrade, mora podjetje sprejeti interne akt, s katerim morajo biti delavci vnaprej seznanjeni. V aktu morajo biti določena merila in kriteriji za izplačilo. Pri tem morajo biti kriteriji enotni za vse delavce. A to ne pomeni, da morajo vsi delavci prejeti enako višino, saj se lahko razlikuje glede na kriterije, ki jih posamezen delavec dosega.

Pogostitev zaposlenih (prednovoletna zabava) Pogostitev zaposlenih ob koncu leta z davčnega vidika smatramo: DOHODNINA: Strošek pogostitve ni predmet dohodnine, saj je bila boniteta zagotovljena vsem zaposlenim pod enakimi pogoji. Ravno tako je težko pripisati natančen znesek stroškov posameznemu zaposlenemu. V tem primeru gre za običajno ugodnost ob koncu leta za vse zaposlene in za običajno poslovno prakso podjetij ob zaključku leta. DDPO: strošek je davčno nepriznan, ker gre za strošek zasebne narave in obenem zato, ker zaposleni od pridobljene ugodnosti niso plačali dohodnine (ni bila obračunana dohodnina od pridobljene bonitete). DDV: se ne odbija Pogostitev poslovnih partnerjev S stroški pogostitve razumemo vse oblike pogostitev poslovnih partnerjev. Najpogosteje so to stroški poslovnih kosil in večerij v restavracijah, pa tudi na primer stroški pogostitev ob obisku poslovnih partnerjev. DOHODNINA: Strošek pogostitve ni predmet dohodnine. Če gre za poslovno kosilo, na katerem sta poslovna partnerja primarno z namenom izvajanja poslovne aktivnosti in ne iz osebnih razlogov, se ne pri enem ne pri drugem ne ugotavlja osebne koristi oziroma dohodka iz tega naslova. DDPO: Stroški reprezentance so davčno priznani le delno (60% vrednosti). DDV: se ne odbija