Če ste v lanskem letu  prodali delnice, točke vzajemnih skladov, izvedene finančne instrumente ali prejeli obresti na denarne depozite, poskrbite, da boste pravočasno oddali napovedi za odmero dohodnine od teh dohodkov. Rok se izteče 29. februarja. Napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov Napoved morajo vložiti osebe, ki so v letu 2015 odsvojile vrednostne papirje in druge deleže ter investicijske kupone. Stopnja davka je prvih pet let lastništva 25-odstotna,  naslednjih pet let lastništva 15-odstotna, nato pa se vsakih pet let znižuje za pet odstotnih točk. Tako se dohodnina po 20 letih lastništva ne plača več. Napoved se mora vložiti v elektronski obliki preko sistema e-Davki, če je zavezanec v preteklem letu opravil več kot deset obdavčljivih odsvojitev tovrstnega kapitala. V primeru nižjega števila tovrstnih transakcij pa se lahko  napoved  odda tudi v papirnati obliki. Napoved je  treba oddati, ne glede na to, ali je posameznik delnice odsvojil z dobičkom ali z izgubo. Pri tem zakon o dohodnini omogoča, da lahko zavezanec, ki je s prodajo vrednostnega papirja ustvaril izgubo, v istem letu za višino izgube zniža dobiček, ki ga je ustvaril pri prodaji drugega vrednostnega papirja. Pozitivno davčno osnovo lahko znižuje tudi za izgubo, doseženo z odsvojitvijo nepremičnine. Če ste delnice, deleže ali točke sklada podarili komu v ožji družini (ženi, možu, otroku), ne pozabite posel priglasiti na FURS, če želite, da se davčna obveznost odloži do naslednje prodaje vrednostnih papirjev, deležev  ali investicijskih kuponov, ki jo bo opravi zakonec ali otrok. Za vse podaritve kapitala v letu 2015, se morate priglasitev narediti do 29. februarja 2016. Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite Napoved za odmero dohodnine od obresti morajo vložiti slovenski državljani, ki so v letu 2015 prejeli več kot 1.000 EUR obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah v Sloveniji in EU-ju. Davčna stopnja znaša 25 odstotkov. Napoved se lahko odda preko sistema eDavki ali v pisni obliki. Napoved za odmero davka od dobička  od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti je treba FURS-u prijaviti, če so bili ti pridobljeni po 15. juliju 2008. Stopnja davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov se podobno kot pri kapitalskih dobičkih začne pri 25 odstotkih in se vsakih pet let znižuje za pet odstotnih točk. Izjema je prodaja izvedenega finančnega instrumenta prej kot v letu dni po nakupu, v tem primeru se od ustvarjenega dobička plača 40 odstotkov davka. Napoved se mora vložiti v elektronski obliki preko sistema e-Davk, če je zavezanec v preteklem letu opravil več kot deset obdavčljivih odsvojitev izvedenih finančnih instrumentov. V primeru nižjega števila tovrstnih transakcij pa se lahko  napoved  odda tudi v papirnati obliki.

Samozaposleni Samozaposlene osebe (samostojni podjetniki posamezniki) bodo  januarja plačale mesečno najmanj 337,77 eur prispevkov za socialno varnost. Lani je znesek prispevkov znašal 330,15 eur. Novi prispevki se upoštevajo pri obračunu prispevkov za januar – rok plačila 15.2. Z januarjem 2016 se je povečala najnižja osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost za samozaposlene osebe. Najnižja zavarovalna osnova za prispevke samozaposlenih znaša  56 % povprečne plače v letu 2014 (lani 54%), le za prispevke za zdravstveno zavarovanje znaša 60 % povprečne plače leta 2014. Posledično so se povečali tudi najnižji prispevki za socialno varnost in sicer za 7,62 eur na mesečni ravni. Najnižja zavarovalna osnova in najnižji prispevki se bodo  predvidoma spremenili spet pri obračunu februarskih prispevkov, ko bo znana povprečna plača za leto 2015. Lastniki zasebnih podjetij Z januarjem se povečuje tudi najnižji znesek prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki so zavarovani na zavarovalni podlagi 040. Lastniki zasebnih podjetij bodo po novem plačevali mesečno najmanj 411,87 eur prispevkov za socialno varnost. Lani je znesek prispevkov znašal 382,44 eur. Nova najnižja osnova se upošteva pri obračunu prispevkov za januar – rok plačila 15.2. Najnižja osnova za prispevke za socialno varnost je določena v višini 70% zadnje znane povprečne letne plače v RS, preračunane na mesec, kar pomeni, da se je v primerjavi z lani povečala za 5 odstotnih točk. Najnižja osnova za plačilo prispevkov znaša  1.078,18 eur. To pomeni, da bo družbenik – poslovodja, ki bo imel bruto zavarovalne osnove nižjo od  1.078,18 EUR na mesečni ravni,  po novem plačeval 411,87 eur prispevkov. Tudi lastnikom zasebnih podjetij se bodo najnižja zavarovalna osnova in posledično najnižji prispevki predvidoma spet spremenili pri obračunu februarskih prispevkov, ko bo znana povprečna plača za leto 2015.

Vsa podjetja in samostojni podjetniki, ki so izplačali dohodke v letu 2015, so morali do konca januarja dostaviti prejemnikom dohodkov podatke o izplačanih dohodkih v letu 2015. Navedene podatke vam je računovodja posredoval po mailu ali pošti. Če jih prejemnikom dohodka še niste posredovali, jih posredujte danes. Prejemniki dohodkov potrebujejo navedene podatke, da bodo pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2015 pravilno uveljavljali posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane. Na obvestilu o celoletnih dohodkih so izkazani vsi dohodki, ki so vključeni v letno davčno osnovo (dohodki iz zaposlitve, iz dejavnosti, iz premoženja in drugi dohodki) kot  tudi  dohodki, ki so obdavčeni cedularno in niso vključeni v letno davčno osnovo (obresti, dividende in kapitalski dobički). Omenjene podatke ni potrebno poročati davčni upravi, saj smo jih  poročali na dan izplačila. Davčnemu organu pa smo do konca januarja poročati o plačanih premijah prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Prejemniki dohodkov potrebujejo navedene podatke, da bodo pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2015 pravilno uveljavljali posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane. Če želijo, da se jim pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2015 prizna olajšava za vzdrževane družinske člane drugače kot se jim je med letom, morajo do 5. februarja oddati vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za družinske člane. Obrazec vloge in navodilo za izpolnjevanje najdete s klikom tukaj. Vloga je oddana pravočasno, če je do vključno 5. februarja oddana s priporočeno pošto ali preko eDavkov. Če je poslana z navadno pošto, mora na FURS prispeti najkasneje 5. februarja.

Plačilna nedisciplina je v Sloveniji še vedno eden glavnih problemov, s katerim se srečujejo podjetja. Prizadene predvsem mikro in majhna podjetja – podjetja, ki morate zaradi svoje majhnosti večino časa nameniti svojim produktom in storitvam ter njihovi prodaji, za izterjavo neplačanih obveznosti pa nemalokrat zmanjka časa. Da ne bi izgubljali še tako dragocenega časa z izterjavo dolžnikov, se lahko obrnete na nas. Izterjava dolgov je proces, za katerega je pomembno, kdaj in kako ga začnete. Za učinkovit proces izterjave, bi moral podjetnik vsaj enkrat tedensko pregledati odprte postavke in dolžnika preprosto poklicati. Preveriti bi moral, ali je dolžnik račun prejel in kakšen je razlog, da računa še ni poravnal. Če se dolžnik ne javi na telefon, ali pa se izmika plačilu ter pove, da računa ne bo poravnal, se je najboljše obrniti na podjetje, ki za vas izvede proces izterjave in po potrebi vloži elektronsko izvršbo. Pri tem vam lahko pomagamo v naši računovodski družbi. Sodelavka, ki se že več let ukvarja z izterjavo dolžnikov, vlaga elektronske izvršbe in v primeru ugovorov sodeluje pri pripravi odgovorov, pripravljalnih vlog, ipd., lahko namesto vas opravi izterjavo vaših dolžnikov. Če so bile storitve opravljene ali blago dobavljeno v skladu z dogovorom, je prav, da je tudi plačilo izvršeno v skladu z dogovorom. Posel se namreč zaključi šele, ko je plačan!

Do 15.12.2015 so morali imeti samostojni podjetniki za poslovne namene pri ponudniku plačilnih storitev (banki) odprt ločen transakcijski račun. Po tem datumu, ko so v veljavo stopile spremembe Zakona o davčnem postopku, pa ima samostojni podjetnik lahko odprt le en transakcijski račun – skupen za osebne in poslovne namene. Do sedaj je veljalo, da mora podjetnik, za poslovne namene odpreti ločen transakcijski račun. Pri nekaterih bankah je bilo možno odpreti dodatni osebni račun, ki se je uporabljal za poslovne namene. Banke so tako privabljale nove komitente, saj so stroški vodenja in poslovanja preko osebnega računa nekoliko nižji od stroškov poslovnega računa. Takšno ravnanje bank ni v nasprotju z davčno zakonodajo, je pa v nasprotju s predpisi, ki določajo, da morajo biti transakcijski računi, ki jih za namen poslovanja odprejo samostojni podjetniki, označeni z oznako »T«, transakcijski računi fizičnih oseb pa z oznako »A«. Bistvena razlika med obema računoma je, da so »poslovni« transakcijski računi z oznako »T« javni in brezplačno dostopni preko spletnega portala AJPES. Danes lahko samostojni podjetnik uporablja samo en račun. Na tem računu so njihove osebne transakcije (plačilo vrtca, dopusta, nakazila žepnin,…) kot tudi poslovne transakcije (plačilo davkov in prispevkov, dobaviteljem,…). Tako bo samostojni podjetnik, ki je obvezen voditi poslovne knjige v računovodstvo moral dostaviti izpisek iz transakcijskega računa, na katerem bodo razvidni tudi osebni izdatki. Ti izdatki bodo v primeru davčnega inšpekcijskega pregleda na vpogled tudi davčnemu inšpektorju. Res želite, da imajo tudi drugi vpogled v vaše osebne izdatke? Povzeli smo prednosti in slabosti, ki jih s seboj prinaša enotni račun. Prednosti: – Nižji stroški vodenja računa (na letni ravni znašajo ti prihranki okrog 65 EUR) – Prenosi med računi niso potrebni Slabosti: – Višji stroški računovodskih storitev zaradi knjiženja osebnih prejemkov in izdatkov – Zmanjšana kredibilnost samostojnega podjetnika v očeh njegovih poslovnih partnerjev (v primeru osebnega računa, ki ni javno objavljen) – Vpogled drugih v osebne finance samostojnega podjetnika Če si želite še dodatne informacije v zvezi z enotnim transakcijskim računom, vas vabimo k poslušanju Poslovnih krivulj na programu Vala 202.

Lastniki nepremičnin morajo v evidenco trga nepremičnin (ETN) poročati o sklenjenih kupoprodajnih poslih z nepremičninami, za katere je bil obračunan davek na dodano vrednost  in o  najemnih poslih s stavbami in deli stavb. Najemne posle se mora poročati v vseh primerih, ne glede na to ali je DDV obračunan ali ne, oziroma ali je lastnik nepremičnine pravna ali fizična oseba. Zakonski rok za poročanje je do 15. dne v mesecu, za posle sklenjene v preteklem mesecu. Vsa dodatna pojasnila v zvezi s poročanjem v ETN so na voljo tukaj.   Ker mnogo najemodajalcev oz. prodajalcev nepremičnin v ETN ne poroča, poroča z velikim zamikom, ali pa je poročanje opustilo, Geodetska uprava sporoča, da bo v letu 2016 poostrila nadzor nad poročanjem in kršitve ustrezno sankcionirala. Za opustitev oziroma nepravočasno poročanje zakonodaja predvideva denarne kazni, ki segajo od 1.000 do 10.000 EUR za samostojnega podjetnika oziroma pravno osebo in od 300 do 1.500 EUR za odgovorno osebo pravne osebe.

  Dolžnik mora prijaviti denarno obveznost, s plačilom katere je v zamudi, v prvi krog obveznega večstranskega pobota, ki sledi mesecu nastanka zamude.  Prijavo opravi na spletni strani Ajpesa, v aplikaciji ePobot.  

Če želite, da se vam pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2015 prizna olajšava za vzdrževane družinske člane drugače kot se vam je med letom, morate do 5. februarja oddati vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za družinske člane. Obrazec vloge in navodilo za izpolnjevanje najdete s klikom tukaj. Vloga je oddana pravočasno, če je do vključno 5. februarja oddana s priporočeno pošto ali preko eDavkov. Če je poslana z navadno pošto, mora na FURS prispeti najkasneje 5. februarja. Če boste želeli po 5. februarju spremeniti olajšavo, boste morali dati ugovor na informativni izračun dohodnine. Olajšavo za vzdrževane družinske člane je mogoče naknadno uveljavljati  v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine, ne pa tudi v  pritožbi zoper odločbe.

Zavezanci – FIZIČNE OSEBE, ki so v letu 2015 FIZIČNIM OSEBAM oddali v najem premično ali nepremično premoženje, morajo vložiti napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem najpozneje do 15. januarja 2016. Zavezanec rezident Republike Slovenije je dolžan napovedati vse dohodke iz oddajanja premoženja v najem, ki imajo vir v Republiki Sloveniji, kot tudi od tistih, ki imajo vir izven Slovenije.  Zavezanec, ki je nerezident Republike Slovenije, je dolžan napovedati le dohodek iz oddajanja premoženja v najem, ki ima vir v Republiki Sloveniji. Navedena napoved se vloži preko portala  e-davki ali na predpisanem obrazcu »Napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem«, in sicer pri finančnem uradu, pri katerem je zavezanec za davek vpisan v davčni register. Zavezanec za akontacijo dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem je kaznovan za prekršek, če nepravočasno vloži davčno napoved, če v nasprotju z zakonom ne vloži davčne napovedi ali če v davčni napovedi navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto.