Če boste letos odsvojili vrednostne papirje, druge deleže ali investicijske kupone v Sloveniji ali v tujini, morate do 28. februarja naslednjega leta davčnemu organu napovedati vse odtujitve. Napoved je treba oddati ne glede na to, ali boste vrednostne papirje odsvojili z dobičkom ali izgubo. Le za odtujitev delnic, ki so pridobljene s certifikati lastninskega preoblikovanja, in odtujitev obveznic, vam napovedi ni potrebno vložiti. Napoved se naredi na obrazcu »Napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov«, ki se ga odda v papirni obliki ali preko sistema eDavki. Če boste opravili več kot 10 odsvojitev boste morali napoved obvezno vložiti preko sistema eDavki. Na podlagi oddane napovedi izda davčni organ odločbo o višini odmerjene dohodnine od dobička iz kapitala do 30. aprila. Dohodnino je potrebno plačati v 30 dneh od dneva vročitve odločbe. Osnova, od katerega se obračuna dohodnina je razlika med prodajno in nabavno vrednost. Nabavna vrednost se poveča za 1% normiranih stroškov, prodajna vrednost pa zmanjša za 1% normiranih stroškov. Podatke o kapitalskih dobičkih vlagatelji ponavadi prejmejo od borznih hiš in družb za upravljanje. Stopnja davka znaša za prvih pet let lastništva 25%, nato pa se znižuje vsakih pet let lastništva kapitala – na 15%, 10% in 5%. Po 20 letih lastništva se dohodnina ne plača več. Rabite pomoč pri izpolnitvi obrazcev? V Računovodski družbi Nucleus plus vam pomagamo pri izpolnitvi napovedi, lahko pa jo v dogovoru z vami tudi oddamo.

Novi Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma (ZPPDFT-1), ki je pričel veljati 19. novembra 2016 je uvedel Register dejanskih lastnikov (RDL) , ki ga bo upravljal in vzdrževal AJPES. Register dejanskih lastnikov bo omogočal zagotavljanje transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov. Poslovni subjekti, navedeni v nadaljevanju, so dolžni do 19.11.2017 ugotoviti podatke o svojem dejanskem lastniku, v register dejanskih lastnikov pa morajo dejanskega lastnika vpisati do 19.1.2018. Spletna aplikacija za vpis podatkov o dejanskih lastnikih poslovnih subjektov v RDL (eRDL) bo uporabnikom na voljo od 19.11.2017 dalje. V Računovodski družbi Nucleus plus vam lahko pomagamo pri oddaji obrazcev, lahko pa jih v dogovoru in z vašo pomočjo tudi izpolnimo in oddamo. V Register dejanskih lastnikov bodo morali vpisati podatke naslednji poslovni subjekti: gospodarske družbe in zadruge; neprofitne organizacije: društva, zavodi, politične stranke, verske skupnosti, ustanove; drug poslovni subjekt, v katerem ni možna udeležba pri upravljanju na podlagi poslovnega deleža, delnice ali udeležbe v kapitalu; tuji skladi, tuje ustanove in podobni pravni subjekti tujega prava. Podatkov o svojem dejanskem lastniku ne bo potrebno vpisati samostojnim podjetnikom posameznikom, drugim posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost (odvetnikom, notarjem, zasebnim zdravstvenim delavcem ipd.), enoosebnim družbam z omejeno odgovornostjo, kadar je lastnik fizična oseba, in neposrednim in posrednim proračunskim uporabnikom. Poleg navedenih se v Register ne bo treba vpisati gospodarskim družbam na organiziranem trgu, na katerem morajo v skladu z zakonodajo EU ali primerljivimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu. Podatki o dejanskih lastnikih bodo dostopni prek iskalnika na spletnem portalu AJPES (eRDL) od 19.1.2018 dalje. Javni podatki o dejanskih lastnikih (ime, naslov prebivališča in višina lastniškega deleža) bodo brezplačno dostopni vsem uporabnikom portala AJPES. Dostop do ostalih podatkov o dejanskih lastnikih pa bodo imele le določene organizacije (banke, zavarovalnice, leasing hiše, borznoposredniške družbe, revizijske družbe, računovodski servisi, davčni svetovalci…) in organi odkrivanja in pregona, sodišča in nadzorni organi. Le ti bodo tako lahko preverili, ali je določena oseba dejanski lastnik poslovnega subjekta in dejanski lastnik katerega podjetja je določena oseba.

Ena ključnih novosti, ki jih prinaša spremenjen Pravilnik o izvajanju davka na dodano vrednost je, da so donatorji za podarjeno hrano oproščeni davka na dodano vrednost (DDV). To pomeni, da bodo donatorji hrane, ki so identificirani za namene DDV, lahko odbijali DDV od nabav donirane hrane oziroma jim za donirano hrano ne bo potrebno obračunavati DDV. Obveznost obračuna DDV od donirane hrane je bil namreč do sedaj pogosto razlog, da se proizvajalci hrane, gostinci in trgovci niso odločili za doniranje hrane. S spremembo zakonodaje želi država spodbuditi k donacijam hrane, da se s tem zmanjša količina zavržene hrane in da se viški hrane namenijo tistim, ki jo potrebujejo. Donatorju hrane ni potrebno obračunati DDV za donirano hrano, ki izpolnjuje pogoje za doniranje hrane po predpisih, ki urejajo kmetijstvo, če skupna vrednost donirane hrane v tekočem letu ne presega 2% prihodkov, ugotovljenih po računovodskih predpisih za zadnje zaključeno poslovno leto. Pri davčnih zavezancih, ki šele začnejo poslovati, se skupna vrednost donirane hrane določi v višini 2% prihodkov, ki se izračunajo v odvisnosti od obsega pričakovanih prihodkov v tekočem letu. Zakon o kmetijstvu določa, da so lahko donatorji hrane pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo, predelavo, distribucijo ali prodajo hrane v verigi preskrbe s hrano, in hrano darujejo posrednikom (humanitarnim organizacijam, invalidskim organizacijam in javnim zavodom s področja socialnih in varstvenih storitev), ki delijo hrano za humanitarne namene fizičnim osebam. Donatorji in posredniki morajo izpolnjevati pogoje nosilcev živilske dejavnosti s hrano v skladu s predpisi EU, poleg tega morajo biti tudi vpisani v register obratov. Podari pa se lahko samo hrana, ki izpolnjuje vse zahteve o varnosti živil.

Zakon o delovnih razmerjih nikjer ne določa pogojev v zvezi z izplačili jubilejnih nagrad. Delavcem jubilejna nagrada pripada le, če jo predpisuje posamezna kolektivna pogodba, interni akti delodajalca ali pogodba o zaposlitvi. V kolektivni pogodbi, internih aktih delodajalca ali pogodbi o zaposlitvi je običajno določeno, kdaj in v kakšni višini se jubilejna nagrada izplača delavcu. Akti lahko predpisujejo jubilejno nagrado za skupno delovno dobo ali jubilejno nagrado za delovno dobo pri delodajalcu, lahko pa tudi obe. Razlika med njima je v tem, da je ena vezana na skupno delovno dobo (pri vseh delodajalcih), druga pa na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu (torej trenutnem, ki bo nagrado tudi izplačal). Jubilejna nagrada je lahko poljubno visoka, Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja pa predpisuje, do katere višine je neobdavčena, torej do katere višine se ne plačujejo prispevki za socialno varnost in dohodnina. Za deset let delovne dobe lahko delavec prejme neobdavčeno 460 evrov, za dvajset let 689 evrov, za trideset in štirideset let pa 919 evrov.  Delavec lahko pri enem delodajalcu prejme neobdavčeno le jubilejno nagrado za en jubilej. To pomeni, da delodajalec ne more izplačati delavcu neobdavčeno najprej jubilejne nagrade za skupno delovno dobo desetih let, nato pa še jubilejno nagrado za deset let pri delodajalcu. Če pa bi delavec dopolnil deset let skupne delovne dobe in dobil izplačano jubilejno nagrado za deset let delovne dobe, nato pa bi se prezaposlil k drugemu delodajalcu in bi mu ta želel kasneje izplačati jubilejno nagrado za delovno dobo desetih let pri delodajalcu, pa bi bilo to izplačilo zopet neobdavčeno.

Finančna uprava bo v drugi polovici septembra izvajala poostrene aktivnosti nadzora pri delodajalcih, ki za svoje zaposlene ne oddajajo obračunov prispevkov za socialno varnost (REK obrazcev) in tako za njih ne plačujejo prispevkov.  Za poostren nadzor nad REK obrazci so se finančni inšpektorji odločili, ker gre za občutljivo področje kršenja temeljnih pravic delavcev in pereč problem vsakega posameznika. Mobilne enote FURS bodo na terenu preverjale ali delodajalci, ki REK obrazcev niso oddali, dejansko tudi niso izplačali plač. Če bo v postopkih nadzora ugotovljeno, da so zaposleni prejeli plače (oziroma druga izplačila, ki dejansko predstavljajo plačo), prispevki pa niso bili obračunani in plačani, bo FURS zoper te delodajalce uvedel ustrezne postopke. Delodajalcem grozi visoka finančna globa ali celo zaporna kazen do treh let. Če pa bo v postopkih nadzora ugotovljeno, da plače dejansko niso bile izplačane in obveznost predložitve REK obrazca ni nastala, bo FURS informacijo o neizplačilu plač posredoval Inšpektoratu za delo. Le-ta je namreč pristojen za ukrepanje zoper delodajalce, ki ne izplačajo plače svojim zaposlenim in s tem kršijo Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Zaposleni lahko vedno preverijo, ali imajo obračunane in plačane prispevke za socialno varnost. To lahko storijo preko portala edavki, za kar potrebujejo digitalno potrdilo ali pa pooblastijo nekoga, ki ima digitalno potrdilo, oziroma pri pristojnem finančnem uradu z oddajo vloge za izpis podatkov o plačnih prispevkih .

Davek na motorna vozila (DMV) se plačuje za vozila, ki se dajo prvič v promet ali se prvič registrirajo na območju Slovenije. Znesek davka je odvisen od cene vozila, velikosti motorja , izpust CO2, izpust EURO in drugih dejavnikov. Velike družine, to so družine z najmanj tremi otroki, pri čemer nobeden od njih ni dopolnil 18 let, lahko vsaka tri leta ob nakupu vozila uveljavljajo oprostitev plačila DMV. Oprostitev se lahko uveljavlja le za nakup novega ali rabljenega osebnega vozila ali kombiniranega vozila z najmanj petimi sedeži, ki je v Sloveniji registrirano prvič. Oprostitev se uveljavlja s povračilom plačanega davka pri FURS-u, če je bilo vozilo kupljeno pri prodajalcu v Sloveniji v roku 3 mesecih od nakupa. Zahtevku za vračilo DMV se priloži kopija računa o nakupu vozila, kopija prometnega dovoljenja in potrdilo o skupnem gospodinjstvu, ki ga izda upravna enota. V primeru pridobitve vozila, ki izpolnjuje pogoje za oprostitev in je bilo kupljeno pri prodajalcu iz druge države članice EU, se uveljavlja oprostitev neposredno ob vložitvi napovedi pri davčnem organu. Ob uvozu avta iz drugih držav (Švica, ZDA, itd) se uveljavlja oprostitev DMV z vložitvijo carinske deklaracije, v kateri se sklicuje na oprostitev. Če se oprostitev ne uveljavlja ob uvozu ali nakupu od prodajalca iz EU se lahko uveljavlja v treh mesecih po nakupu (uvozu) avta pri davčnem organu z vložitvijo zahtevka za vračilo plačanega DMV. Na podlagi omenjenih dokumentov FURS preveri znesek DMV pri prodajalcu vozila, če ga je ta predhodno plačal davčnemu organu. Znesek DMV namreč ni možno izračunati, saj ne poznamo nabavnih cen avtomobilov. Velja pa, da je pri avtih z nižjimi cenami in manjšimi izpusti ogljikovega dioksida povračilo majhno, pri dražjih avtih z velikimi izpusti pa je povračilo davka večje. Davčni organ vrne plačani davek iz tega zakona v 30 dneh po prejemu zahtevka. V prometno dovoljenje in register gospodinjstev se vpiše, da je za kupljeno vozilo uveljavljeno povračilo davka. Če osebe, ki so uveljavljale oprostitev vozilo prodajo ali kako drugače odtujijo prej kot v treh letih, morajo plačati davek in tudi pripadajoče zamudne obresti.

Postopek pridobitve identifikacijske številke za DDV poteka elektronsko preko portala eDavki, kjer se odda zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. K zahtevku se priloži tudi čim več dokazil o opravljajo dejavnosti oziroma namenu opravljanja dejavnosti. Dokazila se priložijo oddanemu zahtevku, če je datoteka velika, pa kot lastni dokument. Celotni postopek dodelitve identifikacijske številke za namene DDV opravlja Finančni urad Nova Gorica. Ker mora biti v skladu s priporočili Evropske komisije pozoren na možne zlorabe identifikacijske številke, preverja, da se identifikacijske številke za DDV izdajo samo davčnim zavezancem, ki dejansko opravljajo oziroma imajo namen opravljati ekonomsko dejavnost. Ne pa tudi tistim, ki tega namena ne izkažejo. Zato pogosto poziva k dopolnitvi vlog, če se zahtevku ne predložijo ustrezna dokazila v zvezi z opravljanjem dejavnosti. To pa seveda podaljša postopek dodelitve identifikacijske številke. Pravne ali fizične osebe, ki šele začenjajo opravljati dejavnost, lahko kot dokazilo, da nameravajo opravljati dejavnost, davčnemu organu predložijo pogodbe ali predpogodbe, poslovni načrt, listine o nabavah za namene opravljanja dejavnosti, razna dokazila o dovoljenjih za opravljanje dejavnosti, kjer so le ta zaradi narave dejavnosti potrebna itd. Kot dokazilo se lahko predloži tudi natančen opis načina opravljanja dejavnosti, na primer kje se bo nabavljalo blago, kam in komu se bo prodajalo, kje se bo opravilo uvozno oziroma izvozno carinjenje blaga, kako bo potekal transfer blaga, kakšne storitve se bo opravljalo, za kakšne naročnike (fizične osebe, poslovne subjekte), itd. Da bo postopek pridobitve identifikacijske številke čim krajši, pozivajo, da se v dopisu navede tudi kontaktna telefonska številka osebe, ki je pristojna in dosegljiva za morebitna dodatna pojasnila v zvezi s predloženimi dokazili in pojasnili. V Računovodski družbi Nucleus plus vam pomagamo pri oddaji zahtevka za pridobitev identifikacijske številke za namene DDV, lahko pa ga v dogovoru z vami tudi izpolnimo in oddamo.

Kadar se odločate na nakup rabljenega vozila iz tujine, je potrebna posebna pozornost predvsem takrat, kadar sami neposredno vozila ne kupujete v tujini temveč to prepustite raznim posrednikom, ki delujejo na domačem trgu. Sum vzbujajo tudi prodajalci, ki so bili lastniki vozila zelo kratek čas ali če se prodaja razmeroma novo vozilo, pa je prodajalec že tretji ali četrti lastnik vozila.  Hitro se namreč lahko zgodi, da ste pri izjemno ugodnem nakupu avtomobila vpleteni v kaznivo dejanje. FURS je na svojih spletnih straneh navedel nekaj namigov, kako se lahko temu izognete: Ob nakupu vedno zahtevajte originalno dokumentacijo (prometno dovoljenje, račune, kupoprodajne pogodbe, homologacijo, dokazilo o plačanih dajatvah, zavarovalno polico), ki jo natančno preglejte, saj je lahko ponarejena. Na to kažejo nečitljivi ali delno izbrisani podatki, nečitljivi ali delno izbrisani pečati uradnih organov, slovnične napake v besedilu. Račun mora vsebovati vse predpisane podatke v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost. Če vozilo prodaja pravna oseba identificirana za DDV, preverite veljavnost številke na spletni strani Evropske komisije (http://ec.europa.eu/taxation_customs/vies/vieshome.do?selectedLanguage=EN) Plačilo za nakup vozila je treba izvršiti preko transakcijskega računa. Če se plačilo delno izvrši v gotovino, je treba od prodajalca zahtevati ustrezno dokazilo o plačilu, iz katerega je med drugim tudi razvidno, katera oseba je denar prejela. Prejemnika gotovine se identificira z vpogledom v osebni dokument. Za konkretno vozilo se lahko na spletnih straneh preveri, ali je zanj dejansko plačan DMV (https://edavki.durs.si/OpenPortal/CommonPages/Documents/New_DMV_Vpogled.aspx) ter če so na vozilu zastavne pravice (https://www.ajpes.si/rzpp/).

Iz Finančne uprave RS so sporočili, da bodo v letošnjem letu poostreno nadzorovali javne prireditve, torej koncerte, sejme, festivale, veselice, tabore, shode in druga srečanja. Ugotavljajo namreč, da se na tovrstnih dogodkih pogosto dogajajo kršitve dela in zaposlovanja na črno in kršitve izdajanja in davčnega potrjevanja računov. Poostreni nadzori bodo usmerjeni predvsem v tovrstne nepravilnosti, hkrati pa se bo preverjalo tudi spoštovanje drugih predpisov iz pristojnosti Finančne uprave RS. V okviru nadzora lahko uradne osebe Finančne uprave RS v primeru ugotovljenih hujših kršitev zakona ali drugega predpisa, do odprave nepravilnosti z odločbo prepovejo opravljanje dejavnosti ter hkrati zapečatijo poslovne prostore.