Pravne osebe in samostojni podjetniki so dolžni poročati Geodetski upravi RS o vseh najemnih poslih z nepremičninami in vseh prodajnih poslih z nepremičninami, pri katerih se je obračunal DDV. Poroča se preko spletnega programa za poročanje o najemnih poslih (aplikacija ETN). Evidenca trga nepremičnin je večnamenska javna zbirka podatkov o sklenjenih nepremičninskih kupoprodajnih in najemnih pravnih poslih za stavbe in dele stavb. Evidenca se vodi zaradi zagotavljanja dejanskih podatkov o stanju na trgu nepremičnin, za namene množičnega vrednotenja ter za davčne in druge namene, določene z zakonom. Da se evidenca trga nepremičnin lahko vodi, se mora od leta 2013 Geodetski upravi poročati o vseh nepremičninskih kupoprodajnih in najemnih pravnih poslih. V Evidenco trga nepremičnin morajo zato poročati pravne osebe in samostojni podjetniki, ki prodajo nepremičnino ali jo dajo v finančni najem (lizing) in je bil za nepremičnino obračunan DDV, ki oddajajo v odplačni najem nepremičnino za najmanj 6 mesecev, ki imajo v najemu nepremičnino, katerih najemodajalec je fizična oseba, in so jo vzeli v najem za najmanj 6 mesecev, Poroča se le najemne posle, ki so sklenjeni za najmanj 6 mesecev. Pri najemnih poslih se poroča sklenitev posla, sklenitev dodatka k najemni pogodbi (aneksa) zaradi spremembe najemnine ali trajanja najema ter tudi o predčasni prekinitvi najemne pogodbe. O najemih pa morajo poročati tudi najemniki, ki oddajajo nepremičnino v podnajem. Poročati je potrebno do 15. v mesecu za posle in anekse, sklenjene v preteklem mesecu. Podatke o najemnih poslih se poroča preko spletnega programa za poročanje o najemnih poslih v ETN (aplikacija ETN). Povezava na spletno aplikacijo ETN je objavljena na spletnem portalu PROSTOR na podstrani »Evidenca trga nepremičnin«. Za uporabo aplikacije ETN se je treba registrirati z veljavnim digitalnim potrdilom (SIGEN-CA, SIGOV-CA, AC-NLB, HALCOM-CA, POŠTA®CA). Aplikacija zavezancem za poročanje v ETN omogoča pooblaščanje drugih oseb, tudi računovodskih servisov. Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin določa visoke kazni za zavezance, ki zahtevanih podatkov o najemnih in prodajnih poslih ne posredujejo Geodetski upravi. Z globo od 1.000 do 10.000 evrov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik, če v predpisanem roku ne pošlje podatkov v ETN. Z globo od 300 do 1.500 evrov pa se kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika oziroma pravne osebe.

Vsi štipenditorji v Sloveniji morajo vsako leto poročati o štipendijah, ki jih izplačujejo. Za študijsko leto 2019/2020 lahko to storijo od 1. septembra 2019 in najkasneje do 31. decembra 2019. Vsi subjekti v Sloveniji (podjetja, podjetniki, občine, izobraževalne ustanove, fundacije, društva, …), ki izplačujejo štipendijo vsaj enemu dijaku oziroma študentu, so dolžni Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu Republike Slovenije poročati o podeljenih štipendijah. Poročanje o štipendijah je potrebno vsako leto, in sicer do konca koledarskega leta za tekoče šolsko ali študijsko leto. Podatke za šolsko oziroma študijsko leto 2019/2020 je tako potrebno oddati najkasneje do 31. 12. 2019. Poročanje o štipendijah je potrebno opraviti preko posebne spletne aplikacije, ki je dostopna na spletni strani Javnega sklada preko povezave: https://emddsz.gov.si/iscsd_mp/app . Za prijavo v aplikacijo je potrebno imeti ustrezen certifikat pravne osebe (digitalno potrdilo), preko aplikacije pa je nato mogoče oddati tudi pooblastilo drugi pravni osebi (npr. računovodskemu servisu), ki bo v vašem imenu oddala ustrezne podatke. Štipenditor mora vnesti sledeče podatke za vsakega štipendista: o štipendistu (ime, priimek, EMŠO, naslov in občina prebivališča) o šolanju (kje se šola, izobraževalna ustanova in program, vrsta in področje izobraževanja, letnik in status) o štipendiji. Če podatkov ne boste poročali, vas lahko oglobijo. Globe znašajo od 300 do 600 evrov za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ter 150 do 300 evrov za odgovorno osebo pravne osebe. V Računovodski družbi Nucleus plus vam lahko pomagamo pri oddaji obrazcev, lahko pa jih v dogovoru z vami tudi izpolnimo in oddamo.

FURS je pričel s pošiljanjem plačilnih nalogov poslovnim subjektom, ki niso izvedli vpisa v register dejanskih lastnikov v zakonsko predpisanem roku. Vse pravne osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije (gospodarske družbe, društva, zavodi, ustanove,…), morajo vpisati dejanske lastnike v Register dejanskih lastnikov (RDL). Rok za predložitev je 8 dni od vpisa v Poslovni register oziroma od nastanka spremembe podatkov. Če vpisa ne naredite, lahko dobite globa za pravno osebo od 6.000 do 60.000 EUR, za odgovorno osebo pa od 400 do 2.000 EUR. Več o vpisu v RDL si preberite v naših informacijah na spletni strani. Finančna uprava Republike Slovenije je v letošnjem letu začela najprej pošiljati opozorila o nevpisu. Sedaj pa je pravnim osebam, ki vpisa kljub temu niso opravili, začela pošiljati odločbe o globi. Vsem poslovnim subjektom, ki vpisa v poslovni imenik še niso izvedli, pa bi ga v skladu z zakonom morali, zato predlagamo, da le – to storijo čim prej. Pri pripravi podatkov o dejanskih lastnikih in vnosom v Register dejanskih lastnikov na spletni strani Ajpes vam lahko pomagamo tudi mi. Sporočite, če želite našo pomoč. Zbornica računovodskih servisov je objavila na svoji spletni strani, da lahko poslovni subjekti, ki so že prejeli plačilni nalog s strani FURS-a, vložijo zahtevo za sodno varstvo. To storijo tako, da vpis v RDL izvedejo takoj po prejemu plačilnega naloga in nato vložijo na FURS zahtevo za sodno varstvo, v kateri izkažejo, da so vpis izvedli ter predlagajo FURS-u, da plačilni nalog odpravi in izreče opomin. Zahtevo za sodno varstvo je potrebno vložiti v osmih dneh od vročitve plačilnega naloga v pisni obliki. V postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo lahko prekrškovni organ izreče opomin namesto sankcije. Pri tem pa se morajo poslovni subjekti zavedati tveganja, da v primeru, če sodišče zavrže ali zavrne zahtevo za sodno varstvo, izgubijo pravico do plačila polovice zneska izrečene globe.

Vse pravne osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije (gospodarske družbe, društva, zavodi, ustanove,…), morajo vpisati dejanske lastnike v Register dejanskih lastnikov (RDL).  Rok za predložitev je 8 dni od vpisa v Poslovni register oziroma od  nastanka spremembe podatkov. Globe za neporočanje so zelo visoke. Register dejanskih lastnikov (RDL) je baza podatkov, v kateri se zbirajo podatki o dejanskih lastnikih z namenom zagotavljanja transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in onemogočanja zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma. Dejanski lastnik je vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik poslovnega subjekta s poslovnim deležem večjim od 25% oziroma fizična oseba, ki poslovni subjekt nadzira ali jo kako drugače obvladuje. Dejanske lastnike morajo v RDL vpisati pravne osebe (gospodarske družbe, društva, zavodi, ustanove,…), ki so vpisane v Poslovni register Slovenije. Izjeme so enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, pri katerih je družbenik fizična oseba in hkrati njen edini zastopnik, in gospodarske družbe, katere delnice kotirajo na borzi. Podatki se morajo vpisati v RDL v roku 8 dni od vpisa v Poslovni register Slovenije (PRS) oziroma davčni register, oziroma v roku 8 dni od nastanka spremembe podatkov (lastništva). V RDL se vpišejo podatki o: • pravni osebi (firma, naslov, sedež, matična in davčna številka, datum vpisa in izbrisa), • dejanskem lastniku (osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum rojstva, davčna številka, državljanstvo, višina lastniškega deleža ali drug način nadzora, datum vpisa in izbrisa dejanskega lastnika iz RDL) Globe za neporočanje so zelo visoke. Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se kaznuje pravna oseba, če ne vpiše v register podatkov o svojem dejanskem lastniku ter njihove spremembe. Z globo od 400 do 2.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe. Vnos podatkov o dejanskih lastnikih lahko izvede zastopnik poslovnega subjekta, če je kot uporabnik prijavljen na spletnem portal Ajpes in ima kvalificirano potrdilo za elektronski podpis. Za vnos pa lahko pooblasti pooblaščenca, tudi  računovodski servis. Pri pripravi podatkov o dejanskih lastnikih in vnosom v Register dejanskih lastnikov na spletni strani Ajpes vam lahko pomagamo tudi mi. Sporočite, če želite našo pomoč.

Več kot leto dni je naokoli, odkar je Splošna uredba o varstvu podatkov, bolj znana kot GDPR, konec maja 2018 stopila v uporabo. Čeprav je Uredba postala veljavna že 2 leti prej, je večina podjetij začela urejati svojo dokumentacijo prepozno, zaradi česar so nekatera podjetja to storila v naglici in pomanjkljivo. Nekaterim podjetjem Uredba predstavlja nujno zlo, saj uvaja strožja pravila, vendar z njimi narašča ozaveščenost posameznikov do uveljavljanja svojih pravic in hkrati dolžnost države, da s prisilnimi ukrepi zagotavlja izvajanje teh pravic. V izogib dodatnim stroškom se nekatera podjetja pri urejanju dokumentacije niso obrnila na tiste, ki se s tem profesionalno ukvarjajo, temveč so to storila sama. S tem, ko zakonodajalec še vedno ni sprejel novega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), tudi ni olajšal dela podjetjem, saj je večina določb obstoječega zakona (ZVOP-1) z uveljavitvijo Uredbe prenehala veljati. Namen tega prispevka je podjetjem predstaviti ključne korake pri upravljanju z osebnimi podatki. Sprva mora podjetje ugotoviti, katere osebne podatke zbira in jih smiselno razdeliti v kategorije. Pri tem opozarjamo, da osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, na katerega se nanaša. V to kategorijo spadajo tudi spletni identifikatorji, kot so npr. »piškotki«, kar morajo še posebej upoštevati spletne trgovine. Zatem se je potrebno vprašati, zakaj zbiramo osebne podatke oziroma s katerim namenom: za učinkovito, izvajanje sklenjene pogodbe, (neposredno) trženje, vodenje davčnih in računovodskih računov, itd. Posameznika je potrebno informirati, s katerim namenom vodite njegove osebne podatke, pri tem pa morate biti pozorni, da jih vodite na ustrezni pravni podlagi. Pravne podlage so navedene v 6. členu Uredbe: na podlagi privolitve; zakona; za namen izvajanja pogodb; zaščite interesov posameznika; itd. Podatkov tako ne smemo hraniti brez razloga, ali za primer, da jih bomo mogoče potrebovali v prihodnosti. V kolikor podjetje ugotovi, da nekatere osebne podatke zbira brez razloga, jih mora izbrisati. Za tiste osebne podatke, ki jih podjetje potrebuje, jih z razlogom želi zbirati, npr. za trženje, pa kot smo že navedli, potrebuje podlago. Rešitev je posameznikova privolitev, ki mora biti jasna in nedvoumna. Zdaj, ko je podjetje »filtriralo« osebne podatke, pridobilo podlago, pri tem pa določilo tudi rok hrambe, mora zagotoviti še varno obdelavo osebnih podatkov. Implementirati mora organizacijske in tehnične ukrepe, ki bodo zagotavljali učinkovito varnost in bodo skladni z Uredbo. Ti ukrepi lahko med drugim vključujejo notranje pravilnike o varstvu osebnih podatkov, dodatna izobraževanja zaposlenih, minimizacija zbiranja osebnih podatkov, transparentnost, stalna nadgradnja varnostnih ukrepov, itd, pri čemer pa podjetjem svetujemo, da se za pomoč obrnejo na za to področje specializirane pravnike, saj Uredba določenim subjektom nalaga še dodatne obvezne ukrepe. Če ne veste, kako se lotiti zadeve se obrnite na Nucleus plus, z veseljem vam bomo pomagali.

Podjetja se čedalje bolj zavedajo vpetosti v širše družbeno in naravno okolje, zato želijo prispevati k višji kakovosti življenja in k razvoju lokalnega okolja. Zato podpirajo številne humanitarne, kulturne, športne in izobraževalne projekte. Pomoč nudijo s finančnimi sredstvi, včasih pa tudi s svojimi dobrinami ali storitvami. Tudi v računovodski družbi Nucleus plus se zavedamo naše družbene odgovornosti, zato smo letos sredstva namenili pogorelemu Waldorfskemu vrtcu Studenček v Mariboru. S prispevkom želimo pomagati 50 otrokom, da se bodo lahko čim prej vrnili v svoj vrtec. Požar, ki je konec junija nastal zaradi napake na električni napeljavi, je namreč povsem uničil vrtec. Škoda je tako velika, da bo sanacija trajala kar nekaj mesecev. K donacijam pa želimo spodbuditi tudi vas, podjetja in samostojne podjetnike, da v svojem okolju prepoznate projekte in osebe, ki so vredne zaupanje in potrebujejo podporo za svoje delovanje. Želimo pa vas tudi poučiti kako se z davčnega vidika obravnavajo donacije. V kolikor namreč želite pomagati je pomembno, da upoštevate tudi čimbolj optimalen okvir vaše donacije. Donacija je davčno nepriznan strošek. Vendar pa lahko organizacija uveljavlja olajšavo za donacije, če sredstva podari preko za to ustanovljenih nepridobitnih organizacij v Sloveniji ali Evropski Uniji. Olajšave ne more uveljavljati, če stvari podarili neposredno osebam ali organizacijam, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo. Olajšava za donacije v humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene lahko znaša do višine 0,3 % obdavčenega prihodka organizacije v davčnem obdobju. Poleg te olajšave lahko organizacija uveljavlja še olajšavo v višini do 0,2 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene. Neizkoriščeni del te olajšave se lahko koristi v naslednjih 3 letih. Donacije izplačane v denarju niso predmet DDV. V primeru da je donacija dana v naravi, pa mora donator obračunati DDV, če je bil pri nabavi upoštevan (odbit) vstopni DDV.

Upravičenost službenih poti dokazuje podjetje s potnimi nalogi. Vsaka službena pot mora namreč biti ustrezno dokumentirana in dokazljiva. To velja tako za poti, ki jih opravimo s službenim vozilom, kot tudi za poti, ki jih zaposleni opravijo z lastnim vozilom. Potni nalog je potrebno sestaviti pred službeno potjo, le izjemoma se lahko izda ustni nalog, pozneje pa še v pisni obliki. Odobriti ga mora direktor oziroma pooblaščena oseba. Po vrnitvi s službenega potovanja je treba v čim krajšem času narediti pisni ali elektronski obračun potnih stroškov in ga predložiti svojemu nadrejenemu ali računovodstvu. Povračila potnih stroškov se zaposlenim ne sme izplačevati v gotovini, ampak se morajo nakazati na transakcijski račun. Oblika potnega naloga ni predpisana, iz njega pa mora biti razvidno, kdo, kdaj in kje je opravil službeno pot ter zakaj je bila pot opravljena. Priporočljivo je, da potni nalog vsebuje čim več podatkov, ki dokazujejo službeno pot. Da je bila službena pot opravljena, pa se lahko dokazuje z raznimi prilogami – parkirnimi listki, zapisniki s sestanka, delovnimi nalogi, vstopnicami za sejme, vabili poslovnih partnerjev, propagandnim gradivom,… Kot obvezno prilogo k obračunu potnih stroškov pa je potrebno priložiti račune in druge dokumente kot potrdilo izdatkov, ki jih je zaposleni plačal na službeni poti. Stroške, ki jih je imel zaposleni na službeni poti, se povrne samo na podlagi priloženih računov k obračunu potnih stroškov, sicer zaposleni nima pravice do povrnitve nastalih stroškov. Možno je pisanje tudi tedenskega ali mesečnega potnega naloga. Vendar morajo biti tudi tedenski in mesečni potni nalogi sestavljeni tako, da popolnoma jasno izkazujejo naravo in obseg službene poti in vsebujejo vse zahtevane podatke. V praksi mesečne potne naloge uporabljajo trgovski potniki, zavarovalni zastopniki in drugi poklici, ki pokrivajo točno določeno področje in vsak dan obiskujejo potencialne in obstoječe stranke. Izpolnjen potni nalog in ustrezni obračuni so pogoj za neobdavčeno povračilo potnih stroškov. V podjetju, ki nima urejenih potnih nalogov in obračunov potnih stroškov, lahko v primeru davčnega pregleda zaradi izplačila potnih stroškov pride do plačila dodatnega davka od dohodkov pravnih oseb, dodatne dohodnine in prispevkov za socialno varnost, zamudnih obresti in morda tudi kazni za prekršek. Zato je pomembno, da se potne naloge pravočasno in pravilno sestavlja ter pravilno sestavi obračun potnih stroškov po vračilu s službene poti. Če potrebujete pomoč pri pripravi internega pravilnika o službenih poteh ali želite preveriti, če imate ustrezne potne naloge in obračune potnih stroškov, vam v računovodski družbi Nucleus plus lahko pomagamo.

Osebe, ki delajo preko avtorske pogodbe, podjemne pogodbe, prokure, upokojenci, ki delajo preko pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela ter študentje, ki delajo preko študentskega servisa, si lahko znižajo dohodnino, če uveljavljajo dejanske stroške prevoza in nočitev. Dohodki, ki so izplačani preko avtorske ali podjemne pogodbe, pogodbe o prokuri, pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela upokojencev ter dohodki študentov za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščenega študentskega servisa so obdavčeni z dohodnino. V davčno osnova dohodka se všteva celoten prejet dohodek, vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami. Povračila stroškov (npr. nočitev, prevoz)  se vštevajo v celotnem znesku, ne glede na to, ali so izplačana direktno prejemniku dohodka, ali pa je naročnik storitev plačal neposredno ponudniku storitev (npr. hotelu, letalskemu prevozniku). Davčna osnova, od katere se obračuna 25% dohodnina, je celoten dohodka zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati prejemnik dohodka, in za normirane stroške v višini 10 % od dohodka. Poleg normiranih stroškov pa lahko prejemnik dohodka uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela. Pri prevozu na delo lahko uveljavlja povračila stroškov do višine stroškov javnega prevoza. Če pa iz utemeljenih razlogov (pomanjkanje javnega prevoza, časovno neustrezen vozni red itd.) uporaba javnega prevoza ni možna, pa se kot strošek prevoza na delo prizna 0,18 eura za vsak polni kilometer razdalje med prebivališčem in mestom opravljanja dela. Stroški prevoza se priznajo na podlagi dokazil o njihovem nastanku. Pri uporabi javnega prevoza je dokazilo vozovnica. Če oseba uporabi lastno prevozno sredstvo, pa mora davčnemu organu predložiti podatek o številu prevoženih kilometrov med prebivališčem in mestom opravljanja dela ter pisno izjavo o uporabi lastnega vozila. V vsakem primeru pa mora predložiti davčnemu organu tudi potrdilo naročnika dela o mestu opravljanja dela ter poročilo o prisotnosti na delu. Prejemniku dohodka se priznajo tudi stroški prevoza in nočitev na službeni poti. Uveljavlja se lahko dejansko nastale stroške prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi,  če se je uporabljalo lastno prevozno sredstvo pa 0,37 eura za vsak prevožen kilometer. Stroške cestnin, parkirnin in nočitev se dokazuje z računi. Obstajata dva načina uveljavljanja dejanskih stroškov prevoza in nočitev. Stroške lahko oseba uveljavlja z zahtevkom že pri sestavi informativnega izračuna dohodnine, in sicer tako, da na FURS do 5. februarja tekočega leta za preteklo leto pošlje pisni zahtevek za uveljavljanje dejanskih stroškov in dokazila. Če navedeni rok zamudi, pa lahko dejanske stroške uveljavlja najpozneje v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine s predložitvijo ugovora, zahtevka in dokazil. Zahtevek za uveljavljanje dejanskih stroškov je objavljen na eDavkih. Obrazce se lahko odda preko eDavkov ali v pisni obliki na finančni urad, kjer ima prejemnik dohodka prebivališče.

Delovna sila se nezadržno stara. Demografske projekcije za Slovenijo predvidevajo še večje spremembe v starostni strukturi družbe – deleža delovno sposobnega prebivalstva. V Sloveniji bo leta 2022 vsak četrti zaposleni starejši od 55 let. Poskrbite za vaše starejše zaposlene tako, da bodo kljub letom za vaše podjetje še vedno učinkoviti. Sedaj imate možnost pridobiti finančna sredstva saj je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS (v nadaljevanju Sklad) objavil Javno povabilo – podpora podjetjem pri pripravi strategij za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih ter krepitvi njihovih kompetenc za vse starejše nad 45 let. Stopnja financiranja je 100%. Predmet razpisa je pridobitev nepovratnih sredstev za pripravo strategije za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih ter 1.800 EUR nepovratnih sredstev za vsakega zaposlenega nad 45 let za dvig strokovnih znanj, kot tudi za namene osebnostne rasti ter motivacijskih in coaching programov; torej za dvig osebnostnih in poslovnih kompetenc. Prijavitelj mora izpolnjevati osnovne pogoje (podrobne pogoje najdete v razpisu): • Da zaposluje vsaj 1 osebo starejšo od 45 let na dan objave razpisa (26.07.2019) • Da ima na dan 31.07.2019 poravnane vse obveznosti do države • Da je registriran po ZGD-1 vsaj 12 mesecev pred objavo razpisa (torej od 25.07.2018 naprej) • Z zaprošenimi sredstvi ne bodo presegli dovoljenega zneska pomoči po pravilu „de minimis“ Ponudbe morajo biti oddane osebno ali priporočeno po pošti na naslov: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, Dunajska cesta 20, 1000 Ljubljana.  Ponudbe se lahko  vložijo od 26. 8. 2019 do porabe sredstev oziroma najpozneje do 30. 10. 2019. Ponudbe bodo izbrane po vrstnem redu prispetja, in sicer do porabe razpoložljivih razpisanih sredstev. Vse ostale informacije so na voljo na spletni strani sklada. S tem razpisom vam sklad omogoča financiranje dejavnosti v okviru aktivnega upravljanja s starajočo se delovno silo. Izkoristite ponujeno priložnost v korist vaših zaposlenih in v končni fazi dobrobit vašega podjetja.

Delodajalec mora do 1. julija izplačati vsem zaposlenim regres za letni dopust . Kaj pa se zgodi, če zaposlenemu po 1. juliju, ko je torej že prejel celotni regres za letni dopust, preneha delovno razmerje? Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 regresa za vsak dopolnjeni mesec zaposlitve. Če je torej delavcu prenehalo delovno razmerje po tem, ko je že prejel celotni regres za letni dopust, mora preveč plačan regres vrniti delodajalcu. Vračilo se v praksi najpogosteje izvede s pobotom pri izplačilu zadnje plače. Vendar pozor – delodajalec mora od delavca pridobiti strinjanje s pobotom regresa pri izplačilu plače. Priporočljivo je, da se z delavcem glede zneska in načina vračila regresa dogovorite takoj ob odpovedi, soglasje o pobotu pa naj se podpiše skupaj z dokumentom o prenehanju delovnega razmerja, oziroma odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Če se delavec s pobotom ne strinja in tudi sicer ni pripravljen kako drugače vrniti delodajalcu preveč izplačanega regresa, delodajalcu preostane samo še tožba pred pristojnim sodiščem. Kaj pa če delavec regresa ne želi vrniti, delodajalec pa se odloči, da delavca za preveč izplačan regres ne bo terjal? FURS pojasnjuje, da se v tem primeru del regresa v višini, ki predstavlja razliko med izplačilom in pripadajočim sorazmernim delom regresa, glede na obdobje zaposlitve, obravnava kot drugi prejemek iz delovnega razmerja. To pa pomeni, da mora delodajalec od tega zneska obračunati vse prispevke za socialno varnost in tudi akontacijo dohodnine.