Delodajalec je dolžan o nameravanem organiziranju dela na domu, pred začetkom dela delavca, obvestiti inšpektorat za delo. V času epidemije je delodajalec lahko obvestil Inšpektorat za delo preko elektronske pošte. Od 2. decembra dalje pa mora obvestilo o nameravanem delu na domu oddati na portalu SPOT (eVEM). Zadnji interventni zakon (PKP6) uvaja poenostavitev postopka obveščanja Inšpektorata za delo o nameravanem organiziranju dela na domu. Obrazec se po novem oddaja na portalu  SPOT (eVEM) in je na voljo od srede, 2. decembra. Pošiljanje obvestila o organiziranju dela na domu prek sistema  SPOT (eVEM) je obvezno za vse delodajalce, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije. V vlogi delodajalec navede: podatke o delodajalcu (naziv, naslov, matično številko in dejavnost, ki jo opravlja), podatke o delavcih, ki bodo opravljali delo na domu (osebno ime, naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga bo opravljal delavec, delovna sredstva in delovna oprema, ki jo bo delavec uporabljal, predvideno obdobje trajanja in predvideni delež delovnega časa opravljanja dela na domu), opredeliti mora tudi morebitna tveganja za varnost in zdravje delavca pri opravljanju dela na domu. Delodajalci (odgovorne oziroma pooblaščene osebe) si morajo za oddajo obrazca predhodno urediti pooblastilo za oddajo. Obrazec pooblastila lahko delodajalec podpiše in ga v skenirani obliki oziroma v obliki čitljive fotografije pošlje na elektronski naslov točke SPOT (seznam s kontaktnimi podatki). Delodajalec si mora registrirati tudi SIPASS račun. Delodajalcem, ki so letos že obvestili Inšpektorat za delo o organiziranju dela na domu, in se obdobje, na katerega se je obvestilo nanašalo, še ni izteklo, v tem trenutku ni treba ponovno poslati obvestila o delu na domu. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti delodajalcem svetuje, da v obvestilo vnesejo podatke za daljše časovno obdobje, tako da jim ne bo treba obrazca izpolnjevati vsak teden. Če delodajalec ne obvesti inšpektorata za delo o nameravanem organiziranju dela na domu, je za to predpisana globa, prav tako je z vidika opravljanja dela na domu predvidena sankcija v primerih kršitev zagotavljanja varnih delovnih pogojev.

V 6. interventnem zakonu (PKP6), ki velja od 28. novembra, višja sila zajema tudi ustavitev javnega prevoza in zaprtje državnih mej. Delodajalci lahko uveljavljajo pravico do povračila izplačanih nadomestil plače: za zaposlene, ki zaradi karantene na domu ne morejo opravljati dela, če izjavijo, da zanje ne morejo organizirati dela na domu, za zaposlene, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile iz razloga obveznega varstva otrok (kot posledica karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, osnovne šole do 5. razreda ali socialnovarstvene storitve), za zaposlene, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile iz razloga nezmožnosti prihoda na delo (ustavitve javnega prevoza, zaprtja mej s sosednjimi državami). Izplačana nadomestila plače se povrnejo v celoti. Pravico do povračila uveljavljajo z vlogo, ki jo oddajo elektronsko na internetni strani ZRSZ, na  portalu za delodajalce. Predložiti jo morajo v 8 dneh od začetka odsotnosti zaposlenega zaradi karantene na domu ali višje sile (obveznosti varstva otrok, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja meja). Vlogo za povračilo pri vseh vrstah karantene na domu v navedenem roku lahko oddajo najkasneje do 31. 12. 2020. ZRSZ sporoča, da v primeru, če uveljavljate pravico do povračila za obdobje pred začetkom veljavnosti novega zakona (ZIUOPDVE velja od 28.11.2020), morate vlogo oddati v 8 dneh od začetka veljavnosti zakona, torej najkasneje do 7. 12. 2020. Povračilo nadomestila zaradi karantene lahko uveljavljate od 1. 10. 2020, zaradi višje sile od 1. 9. 2020.

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije (PKP6) je prinesel spremembe tudi pri čakanju na delo in sicer se je z novembrom povišalo povračilo nadomestila za začasno čakanje na delo. Povračilo od novembra dalje znaša 80 % izplačanega nadomestila plače in je omejeno z višino povprečne plače v Sloveniji (v letu 2019). Delodajalci bodo po novem lahko uveljavljati tudi 100 % povračilo izplačanih nadomestil plače za november 2020 do izteka upravičenosti, če skupni znesek prejetih državnih pomoči po interventnih zakonih pri jih ne bo presega 800.000 EUR za posamezno podjetje. V navedeni znesek je všteta tudi pomoč, ki jo bo podjetje prejelo do konca upravičenosti po Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije (ZIUOPDVE). Delodajalec izjavi kolikšen % povračila bo uveljavljal ob oddaji vloge. Vsi delodajalci, ki so vlogo že oddali, pa bodo % povračila nadomestila plače za začasno čakanje za november in nadaljnje mesece, sporočili pri oddaji zahtevka. Pri zahtevku bodo delodajalci podpisali izjavo glede višine prejetih sredstev in se odločili ali bodo  uveljavljali 80 % ali 100% povračilo nadomestila plače. Delodajalcem zaradi spremembe ni potrebno oddajati nove vloge. Ne pozabite, vlogo za povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo morate oddati roku 8 dni od napotitve zaposlenega na začasno čakanje. Skrajni rok za oddajo vlog je 15. 1. 2021 in velja tudi za napotitve do 31. 1. 2021.  Vsi delodajalci, ki so bili registrirani med 12. 2. 2020 in 1. 9. 2020, in so imeli zaposlene na začasno čakanje že pred uveljavitvijo novega zakona (ZIUOPDVE) v obdobju od 1. 10. 2020 dalje, pa lahko predložite vlogo v roku 8 dni od uveljavitve zakona, najpozneje do 7. 12. 2020.  Vloge delodajalcev, registriranih po 1.9.2020, se zavržejo s sklepom, zoper katerega ni pritožbe. Povračila nadomestila plače se ne more uveljavljati za zaposlene v času odpovednega roka.

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije (PKP6) določa milejše pogoje za odobritev odloga plačila oz. obročnega plačila davkov in prispevkov. Poslovni subjekt lahko zaprosi za odlog plačila davčnih obveznosti za čas do dveh let ali plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije bolezni COVID-19. V času odloga oziroma obročnega plačila obresti ne tečejo. Za katere davčne obveznosti lahko odložim plačilo oz. zaprosim za obročno plačilo? Odlog oziroma obročno plačilo je mogoče odobriti za vse davčne obveznosti, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti, ne glede na to, v kakšni obliki se plačujejo (kot končni davek, akontacije davka ali davčni odtegljaj) in tudi za prispevke. Odlog in obročno plačilo je tako mogoče za plačilo poračuna davka na podlagi letnega davčnega obračuna, obračuna DDV, trošarine, inšpekcijske odločbe, prispevke za socialno varnost. Oddaja vloge za odlog oz. obročno plačilo Poslovni subjekt odda vlogo preko eDavkov kot LASTNI DOKUMENT (lastnoročni podpis zavezanca v vlogi ni potreben) ali izjemoma preko elektronske pošte, na finančni urad, pri katerem je zavezanec vpisan v davčni register.   Obrazec je objavljen na spletni strani eDavkov: https://edavki.durs.si/EdavkiPortal/OpenPortal/CommonPages/Opdynp/PageD.aspx?category=odlog_obrok_epidemija_virus_covid19_po Zavezanec mora v vlogi navesti dejstva in priložiti ustrezna dokazila, iz katerih izhaja izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov kot posledica epidemije bolezni COVID-19 (npr. sklicuje se lahko na Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, izgubo naročil, odpovedi pogodb poslovnih partnerjev, onemogočeno delovanje na tujem in domačem trgu, motena oz. prekinjena dobava surovin, ustavitev projektov, itd.). Davčni organ odloči o odlogu oziroma obročnem plačilu davkov in drugih obveznosti v najkrajšem možnem času, obljubljajo, da se bodo potrudili, da bo odločeno v roku 8 dni od dneva prejema vloge. Zavezanec bo odločbo prejel z osebno vročitvijo, elektronsko preko sistema eDavki. Ukrep velja do 31. decembra 2020, pri čemer ga lahko vlada podaljša še za obdobje 6 mesecev. Ali se plačilo obveznosti ustrezno zavaruje? Če FURS se na podlagi podatkov iz uradnih evidenc oziroma drugih podatkov o zavezancu utemeljeno pričakuje, da bo plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo, lahko zahteva, da se plačilo odloženih obveznosti zavaruje s predložitvijo ustreznega instrumenta zavarovanja (npr. bančna garancija, garantno pismo zavarovalnice, cirkulirani certificirani ček, avalirana menica, gotovinski polog) ali z vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register. Kakšne so posledice, če zavezanec obroka ne plača pravočasno? V primeru zamude pri plačilu posameznega obroka z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. V tem primeru je zavezanec dolžan plačati zamudne obresti od neplačanega zneska davčnih obveznosti po 0,0247 odstotni dnevni obrestni meri. Ali je v izredne razmere vključeno obdobje oktober 2020 oz. za katera obdobja bo veljal obrazec za odlog ali obročno plačilo zaradi izrednih razmer? Zavezanci, poslovni subjekti, lahko vlogo za odlog oz. obročno plačilo po novem obrazcu vložijo tudi za davke, ki so zapadli v plačilo oktobra 2020. Vlogi se ugodi, če je zavezanec izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov zaradi epidemije koronavirusa in če gre za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti (DDV, DDPO itd.). Ali lahko davčni zavezanec, ki mu je že bil odobren odlog ali obročno plačilo po 102. členu ZDavP-2, in izpolnjuje tudi pogoje za odlog ali obročno plačilo po PKP6 (dokazano je izgubil sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije) zaprosi za plačilno ugodnost po PKP6? Za odobritev plačilne ugodnosti (odloga ali obročnega plačila) po PKP6 bo moral davčni zavezanec izkazati izgubo sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Ob izpolnjenosti tega pogoja lahko zaprosi za odlog ali obročno plačilo tudi za davčne obveznosti, za katere mu je predhodno že bilo odobreno obročno plačilo ali odlog plačila po 102. členu ZDavP-2.

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije (PKP6), predvideva pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov za obdobje oktober – december 2020 za vse poslovne subjekte, ki ne more opravljati svoje dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu zaradi posledic epidemije COVID-19. Vloga bo dostopna zgolj na eDavkih in to predvidoma od 17.12.2020 dalje. Rok za oddajo vloge je 31.12.2020, FURS bo pomoč nakazal do 20.1.2021. Kdo je upravičenec do pomoči? Do ukrepa so upravičene pravne ali fizične osebe, ki so: registrirane za opravljanje gospodarske dejavnosti najkasneje do 1. 9. 2020 in imajo na dan uveljavitve zakona 28.11.2020 vsaj enega zaposlenega ali samozaposlenega, ki je vključen v zavarovanje na podlagi 15. člena ZPIZ-2 ali družbenika ali delničarja gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba in vključen v zavarovanje na podlagi 16. člena ZPIZ-2 in se na dan 31. 12. 2019 ne štejejo za podjetje v težavah v smislu Uredbe 651/2014/EU in zagotavljajo, da se nekriti fiksni stroški ne krijejo iz drugih virov, kot so zavarovanja, začasni ukrepi pomoči ali podpora iz drugih virov.Do pomoči niso upravičeni neposredni ali posredni proračunski uporabniki, če je bil delež prihodkov iz javnih virov v letu 2019 višji od 70%, delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost in imajo na dan oddaje vloge več kot 10 zaposlenih, tuja diplomatska predstavništva, konzulati, mednarodne organizacije in njihova predstavništva ter institucije, organi ali agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji Kakšni so pogoji za dodelitev pomoči? Pravna ali fizična oseba je upravičena do pomoči, če ne more opravljati svoje dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu zaradi posledic epidemije COVID-19, bodo prihodki od prodaje v zadnjem četrtletju 2020 upadli vsaj za 30% glede na enako obdobje leta 2019. Pomoč se lahko dodeli za upravičeno obdobje, ki je obdobje od 1. oktobra 2020 do 31 decembra 2020. Kakšna je višina pomoči? Višina fiksnih stroškov je vezana na upad prihodkov od prodaje. Če je bil upravičenec ustanovljen do vključno 1. oktobra 2019, potem: tistim, ki jim bodo v zadnjem četrtletju prihodki od prodaje upadli od 30% do vključno 70% pripada mesečno 0,6% letnih prihodkov od prodaje za leto 2019 ( oz. 1,8% letnih prihodkov od prodaje za leto 2019 za 3 mesece). tistim, ki jim bodo v zadnjem četrtletju prihodki upadli za več kot 70% pripada mesečno 1,2% letnih prihodkov od prodaje za leto 2019 (oz. 3,6% letnih prihodkov od prodaje za leto 2019 za 3 mesece). Če je bil upravičenec ustanovljen po 1. oktobru 2019, se pri izračunu upada prihodkov od prodaje kot pri izračunu višine pomoči namesto letnih prihodkov od prodaje za leto 2019 upoštevajo prihodki od prodaje od njegove registracije do vključno 1. septembra 2020, preračunani na enako obračunsko obdobje. Višina pomoči ne sme biti višja od: 1.000,00 EUR mesečno na zaposlenega za nedoločen čas ali na samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda, če so zavarovani na podlagi 15. ali 16. člena ZPIZ-2 (največ 3.000,00 EUR na takšno osebo za celotno četrtletje), 70% neto izgube (AOP 187) v upravičenem obdobju, če je upravičenec srednje ali veliko podjetje oziroma , 90% neto izgube (AOP 187) v upravičenem obdobju, če je upravičenec mikro ali malo podjetje, 800.000 EUR skupaj z drugimi prejetimi pomočmi, če je bil upravičenec registriran od 1. oktobra 2019 do 1. septembra 2020 oziroma 3.000.000 EUR, če je bil upravičenec registriran do 1. oktobra 2019. Podrobnejše informacije so v ZIUOPDVE. Velikost upravičenca se določa skladno s Prilogo 1 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014. Oddaja vloge in nakazilo Vloga bo dostopna zgolj na eDavkih in to predvidoma od 17. 12. 2020 dalje. Rok za oddajo vloge je 31. 12. 2020. Finančna uprava RS bo nakazala pomoč do 20. 1. 2021 in to v enkratnem znesku za tisto obdobje (od oktobra do decembra), za katerega bo upravičenec uveljavljal pomoč. Vračilo subvencije zaradi neizpolnjevanja pogojev Upravičenec, ki bo uveljavil in prejel pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, in bo naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali je zahteval previsok znesek pomoči, mora o tem obvestiti FURS najpozneje do roka za predložitev letnega obračuna DDPO oz. DohDej (do 31.3.20201) in vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.

Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (SPIRIT Slovenija) je na svojem spletnem portalu, objavila »Javni poziv za sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem v gostinstvu in turizmu v času epidemije COVID-19«. Mikro, malim in srednje velikim podjetjem s področja gostinstva in turizma bodo sofinancirani obratovalni stroški zaradi izpada v prihodkih zaradi posledic epidemije COVID-19, ki so nastali v obdobju od 12. marca do 31. maja 2020. Na javno povabilo se lahko prijavijo mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP), ki so gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki in zadruge s področja gostinstva in turizma, ki so imela na dan 31. 12. 2019 v podatkovni bazi Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) kot svojo glavno dejavnost registrirano eno izmed naslednjih SKD dejavnosti: I 55 Gostinske nastanitvene dejavnosti, I 56.101 Restavracije in gostilne, N 79.110 Dejavnost potovalnih agencij, N 79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj, N 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj, R 90.010 Umetniško uprizarjanje, R 90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje. Podjetje mora za prijavo na javni poziv izpolnjevati še dva posebna pogoja, in sicer, da je v letu 2019 ustvarilo več kot 50.000 evrov prihodkov in da je imelo v povprečju minimalno 4 zaposlene v dejavnostih I 55, I 56.101, N 79.110, N 79.120, N 82.300 ter v povprečju minimalno 2 zaposlena v dejavnostih R 90.010 in R 90.020. Ostali pogoji, ki jih mora podjetje izpolnjevati, so razvidni iz Javnega poziva za sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem v gostinstvu in turizmu v času epidemije COVID-19, ki je objavljen in dostopen na  spletni strani SPIRIT Slovenija. Posamezno podjetje bo lahko prejelo največ do 9.999,00 evrov pomoči, in sicer v obliki pavšalnega zneska, ki se bo izračunal za vsak posamezni primer in bo znašal 16,5 % celotnih odhodkov v letu 2019, zmanjšanih za stroške dela v letu 2019. Podjetje lahko svojo vlogo, ki mora biti oddana elektronsko, odda najkasneje do 26. 11. 2020 do 18.00 ure.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Inšpektorat za delo sta danes podala pojasnilo, da je delavec iz razloga višje sile zaradi varstva otrok lahko odsoten le del delovnega časa (npr. 4 ure dela, 4 ure je odsoten ali 6 ur dela, 2 uri je odsoten). Ob tem poudarjajo, da morajo biti izpolnjeni tudi drugi zakonski pogoji, ki so podrobneje obrazloženi v njihovih pojasnilih. Delavec lahko uveljavlja višje sile zaradi obveznega varstva otrok, ker so vrtci in šole zaprti oziroma nedostopni za vse otroke. Nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole lahko uveljavljajo starši za otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca Starši si lahko varstvo otrok delijo, nekaj dni je lahko odsoten z dela eden, nekaj dni drugi. Še več, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Inšpektorat za delo sta danes podala pojasnilo, da je delavec je iz tega razloga lahko odsoten tudi le del delovnega časa (npr. 4 ure dela, 4 ure je odsoten ali 6 ur dela, 2 uri je odsoten). Pomembno je le, da oba starša naenkrat ne uporabita pravice do varstva otrok zaradi višje sile. Tako kot v primeru celodnevne odsotnosti delavca je tudi v primeru delne odsotnosti iz razloga višje sile ključno, da so v času delavčeve odsotnosti z dela podane okoliščine, ki utemeljujejo pravni standard višje sile, o prisotnosti le-teh pa je delavec dolžan delodajalca ustrezno seznaniti. Delavec mora najpozneje v treh delovnih obvestiti delodajalca o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile. Če želi delodajalec dobiti od države povračilo nadomestila plače, pa mora oddati vlogo na ZRSZ v 8 dneh od začetka odsotnosti delavca. Vlogi mora priložiti tudi  izjavo zaposlenega o obstoju osebnih okoliščin. Poglejte si primer izjave.  Celotno pojasnilo MDDSE najdete tukaj.  Več informacij o povračilo nadomestila plače zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otrok najdete tukaj.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (v nadaljevanju OZS) poziva samozaposlene in mikropodjetja z enim do štirimi zaposlenimi k oddaji vloge za dodelitev brezplačnih zaščitnih mask. Prijavitelji, tako člani kot nečlani OZS, bodo zaščitne maske lahko prevzeli osebno na tisti območno obrtno-podjetniških zbornici, na območju katere imajo sedež podjetja. OZS bo v imenu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo razdelila pet milijonov zaščitnih mask s ciljem preprečitve širjenja okužbe z novim koronavirusom. Zaščitne maske lahko prejmejo samozaposleni ter mikro podjetja z enim do največ štirimi zaposlenimi. Javni poziv je objavljen na spletni strani www.ozs.si/maske. Na poziv se lahko prijavijo tisti, ki izpolnjujejo pogoje, določene v javnem pozivu. Zaščitne maske se bodo razdeljevale na naslednji način: za samozaposlenega ali mikro podjetje z 1 zaposlenim 150 zaščitnih mask, za mikro podjetje z 2 zaposlenima 300 zaščitnih mask, za mikro podjetje s 3 zaposlenimi 450 zaščitnih mask in za mikro podjetje s 4 zaposlenimi 600 zaščitnih mask. Kdo lahko pridobi brezplačen zaščitne maske Na poziv se lahko prijavijo: Samozaposleni, ki so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot samozaposleni in Mikro podjetja, s sedežem v Republiki Sloveniji, z 1 do vključno 4 zaposlenimi, ki se kot pravna ali fizična oseba, ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in so organizirana kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki ali zadruge. Samozaposleni se šteje za enega zaposlenega. Kot zaposleni se šteje tudi družbenik ali delničar gospodarskih družb oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen kot družbenik poslovodja. Pogoji morajo biti izpolnjeni na dan 24. 10. 2020, pri čemer se kot število zaposlenih upoštevajo podatki ZZZS. Druge pogoje iz točke 3 javnega poziva so navedeni v javnem povabilu (npr. podjetje ne sme biti v postopku likvidacije, stečaja, ni insolventen, ne opravlja dejavnosti ribištva, pridelave kmetijskih izdelkov,..) Oddaja vloge Vlogo se oddaj na spletni strani https://www.ozs.si/maske. OZS opozarja, da bodo odobrene le pravočasno oddane in popolne vloge, ki bodo izpolnjevale vse pogoje za prijavo. Prijavitelji bodo o odločitvi o dodelitvi zaščitnih mask obveščeni najkasneje v roku 5 dni od zaprtja poziva na elektronski naslov, ki ga bodo sporočili v prijavi. OZS bo obvestilo o terminu osebnega prevzema zaščitnih mask na posamezni območni obrtno-podjetniški zbornici poslalo po elektronski pošti. Upravičenec bo prevzel zaščitne maske osebno na tisti območni obrtno-podjetniški zbornici, na območju katere ima sedež podjetje. Seznam območnih zbornic je objavljen na spletni strani www.ozs.si/ooz.  Poziv je odprt do 15. 11. 2020 oz. do razdelitve vseh razpoložljivih zaščitnih mask.

Samozaposleni, družbeniki in kmetje so upravičeni do delno povrnjenega izgubljenega dohodka, če ne morejo opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu zaradi odrejene karantene na domu ali obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali zaradi druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole. Ukrep velja od 1. septembra do 31. decembra 2020. FURS pojasnjuje, da bo morala oseba dokazovati, da ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu (obrazložiti način opravljanja dejavnosti, zaradi katerega dejavnosti ni mogoče opravljati in organizirati opravljanja dejavnosti na domu – npr. terensko delo, delo s strankami v živo itd.). ODREJENA KARANTENA NA DOMU Oseba je upravičena do delnega povračila izgubljenega dohodka, če se odpravi v državo na zelenem ali oranžnem seznamu v času njegovega odhoda iz Slovenije in mu je bila ob prehodu meje pri povratku v Sloveniji odrejena karantena, ker je bila država uvrščena na rdeči seznam, ali če mu je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo. Oseba dokazuje karanteno z odločbo ali potrdilom o odrejeni karanteni. OBVEZNOST VARSTVA OTROK Oseba je upravičena do delnega povračila izgubljenega dohodka zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali zaradi druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole. Upravičen je do delnega povračila izgubljenega dohodka, če je otroku odrejena karantena ali če predloži ustrezno dokazilo, da je nastopila druga zunanja objektivna okoliščina nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole (npr. potrdilo vrtca ali šole, da je oddelek, vrtec ali šola zaprt, razen v primeru splošno znanih dejstev – npr. šolanje na daljavo). Zgoraj navedeno velja za otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca. ZNESEK DELNO POVRNJENEGA IZGUBLJENEGA DOHODKA Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka znaša 250 eurov za vsako odrejeno karanteno ali za čas, ko ni zmožen opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar ne več kot 250 eurov za 10 dni, 500 eurov za 20 dni in 750 eurov v enem mesecu. Delno povrnjeni izgubljeni dohodek je oproščena vseh davkov in prispevkov. ODDAJA VLOGE Zavezanec mora preko eDavkov predložiti Vlogo za delno povračilo izgubljenega dohodka (NF-Karantena). Vloge ni mogoče vložiti v papirnati obliki. Vloga se mora vložiti v roku 30 dni od vročitve odločbe o karanteni oziroma od pridobitve drugega ustreznega dokazila, da je nastopila druga zunanja objektivna okoliščina nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar najkasneje do 31. decembra 2020. Če bo vloga oddana: • do 31. 10. 2020: če bo vloga vložena do tega datuma, bo nakazan denar na TRR 10. 11. 2020 • od 1. 11. do 30. 11. 2020: če bo vloga vložena v tem obdobju za november ali za oktober in november skupaj, bo nakazan denar na TRR do 10.12.2020. • od 1. 12. do 31. 12. 2020: če bo vloga vložena v tem obdobju za december ali za december in november ali za december in oktober ali za vse tri mesece skupaj, bo nakazan denar na TRR 10. 1. 2021. Če je oseba upravičena do mesečnega temeljnega dohodka, za isto obdobje ni upravičena do povrnitve izgubljenega dohodka zaradi karantene.