V skladu s sklepom Vlade RS št. 06100-4/2015/15 z dne 2. 4. 2015, ministrstva, inšpektorati v njihovi sestavi in inšpekcije, ki delujejo v ministrstvih, na svojih spletnih straneh objavijo kriterije za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov, upoštevaje oceno tveganja na posameznem področju. Skladno z novo Strategijo Finančne uprave RS 2021 – 2025 bo FURS z namenom zagotavljanja višje ravni davčne skladnosti prednostno obravnaval ključna tveganja in spodbujal zavezance k prostovoljnemu plačevanju njihovih obveznosti. Glavna področja nadzora ________________________________________________________________________________________________________________ 📌 Skupna rdeča nit: FURS bo leta 2025 največ poudarka dal na DDV, sivo ekonomijo, spletne platforme, delo na črno, transferne cene in pomoč/prejete oprostitve, ob tem pa intenzivno uporabljal podatke iz elektronskih evidenc, mednarodne izmenjave in prijav drugih organov. Več si lahko preberete na povezavi: https://www.fu.gov.si/nadzor/podrocja/financni_nadzor     

V Sloveniji je konec leta 2024 135.978 fizičnih oseb z dejavnostjo ugotavljalo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov. Ti zavezanci niso zavezani k javni objavi podatkov o svojem poslovanju. Ker predstavljajo iz leta v leto večji delež med vsemi fizičnimi osebami z dejavnostjo, se je Finančna uprava v začetku leta odločila za objavo razosebljenih podatkov o prihodkih. FURS je objavil podatke o prihodkih fizičnih oseb z dejavnostjo (normiranci) in ugotavljalo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov ter fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in ugotavljalo davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov; za njih ne velja obveznost javne objave podatkov o poslovanju (dejanski, brez javne objave) za leto 2024. Objavljeni so podatki o poslovanju, ki jih je FURS prejel z davčnimi obračuni dohodnine in akontacije dohodnine od dohodka iz opravljanja dejavnosti (davčni obračuni DohDej). Podatki pri normirancih vsebujejo prihodke na podlagi računovodskih predpisov, pri dejanskih brez javne objave pa vključuje podatek o prihodkih, odhodkih in dobičku ali izgubi na podlagi računovodskih predpisov ter organizacijska oblika, regija in dejavnost po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD). Razosebljeni podatki o poslovanju fizičnih oseb, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov; podatki o prihodkih, odhodkih in razliki; dobičku oziroma izgubi, vendar dejavnosti ne opravljajo kot samostojni podjetniki posamezniki, ampak v okviru druge vrste dejavnosti. Tudi navedeni zavezanci namreč niso zavezani k javni objavi podatkov o svojem poslovanju. Več o tem pa si lahko preberete na: https://www.gov.si/novice/2025-07-24-razosebljeni-individualni-podatki-o-poslovanju-fizicnih-oseb-z-dejavnostjo/

FURS obvešča, da se moramo pravočasno pripraviti na predložitev evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV. Vsi davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, bodo morali za davčna obdobja od 1. julija 2025 dalje davčnemu organu v elektronski obliki po elektronski poti predložiti evidenco obračunanega DDV in evidenco odbitka DDV. Prvič, torej najpozneje do konca avgusta 2025, če imajo določeno mesečno davčno obdobje, oziroma oktobra 2025, če imajo določeno trimesečno davčno obdobje. Finančna uprava pripravlja rešitve za enostavnejšo izpolnitev te obveznosti za davčne zavezance z manjšim obsegom poslovanja. Davčnim zavezancem, ki bodo predložili evidence najmanj tri delovne dni pred potekom roka za predložitev, bo Finančna uprava tudi predizpolnila obračun DDV. Davčni zavezanec mora davčnemu organu predložiti evidenco obračunanega DDV in evidenco odbitka DDV najpozneje do roka, v katerem mora predložiti obračun DDV. Posredovanje evidenc bo možno na naslednje načine: •             iz računovodskih portalov, ki bodo podpirali oddajo preko namenskih spletnih storitev Finančne uprave,  •             uvoz pripravljenih zip datotek preko portala eDavki, •             za davčne zavezance z manjšim obsegom poslovanja tudi preko MiniBlagajne, če bodo izkoristili možnost vodenja evidenc v tej aplikaciji. Za davčne zavezance z manjšim obsegom poslovanja bo vodenje evidenc možno tudi v MiniBlagajni, brezplačni programski podpori Finančne uprave za izdajanje računov. S pomočjo te rešitve bodo davčni zavezanci poleg računov, izdanih preko MiniBlagajne ali računov izdanih iz vezane knjige računov in davčno potrjenih preko MiniBlagajne (podatki o teh računih se bodo avtomatsko prenašali v evidenco), v program evidentirali tudi podatke o drugje izdanih računih  in podatke o prejetih računih. Za davčnega zavezanca, ki bo predložil evidenci najmanj tri delovne dni pred potekom roka za predložitev obračuna DDV, bo davčni organ na podlagi predloženih podatkov iz evidenc sestavil predizpolnjen obračun DDV, če davčni zavezanec sam še ne bo predložil obračuna DDV za zadevno davčno obdobje. Vir: Pravočasna priprava na predložitev evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV | GOV.SI

S 1.1.2025 se skladno z Zakonom o dohodnini spreminjajo pogoji glede normiranega s.p.-ja. VSTOPNI POGOJI: Zavezanec ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, če to po predpisanem postopku priglasi pri davčnem organu in če v davčnem letu pred tem davčnim letom njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo: Po 1.1.2025 se izpolnjevanje pogoja vključenosti v zavarovanje za polni delovni čas vsaj devet mesecev ne šteje, če zavezanec sam ne izpolnjuje tega pogoja. Pred tem se je pogoj štel za izpolnjen tudi z vključenostjo druge osebe pri zavarovancu v zavarovanje za polni delovni čas (na primer zaposlene osebe pri zavarovancu). IZSTOPNI POGOJI: Davčni zavezanec mora za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih let presega: Primer: SAMOZAPOSLEN ZAVAROVAN ZA POLNI DELOVNI ČAS Za leto 2025 velja prehodna določba: za izstop iz sistema normiranosti se upoštevajo kriteriji, ki veljajo do 31.12.2024. Za leto 2026 velja prehodna določba: za izstop iz sistema normiranosti se ne upošteva povprečje dveh predhodnih let temveč le leto 2025: Za leto 2027 veljajo pogoji iz 14. člena ZDOH-2: Primer: NI SAMOZAPOSLEN – POPOLDANSKI S.P./ZAVEZANEC ZAVAROVAN ZA KRAJŠI DELOVNI ČAS Za leto 2025 velja prehodna določba: za izstop iz sistema normiranosti se upoštevajo kriteriji, ki veljajo do 31.12.2024: Za leto 2026 velja prehodna določba: za izstop iz sistema normiranosti se ne upošteva povprečje dveh predhodnih let temveč le leto 2025: Za leto 2027 veljajo pogoji iz 14. člena ZDOH-2: OBSEG NORMIRANIH STROŠKOV SAMOZAPOSLEN – POPOLDANSKI S.P. Pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega in četrtega odstavka 48. člena tega zakona se upoštevajo normirani odhodki, če je bil zavezanec v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, v naslednji višini: Če znašajo prihodki iz dejavnosti, za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih  % prihodkov nad do   60.000 80 %     60.000   0 % nad 60.000 NI SAMOZAPOSLEN – POPOLDANSKI S.P./ZAVEZANEC ZAVAROVAN ZA KRAJŠI DELOVNI ČAS Če v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, se pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega in četrtega odstavka 48. člena tega zakona upoštevajo normirani odhodki v naslednji višini: Če znašajo prihodki iz dejavnosti, za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih  % prihodkov nad do 12.500 80 % 12.500 30.000 40 % nad 12.500 30.000 0 % nad 30.000 RAZKRITJE PRIHODKOV: Zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, za davčno leto v davčnem obračunu razkrije znesek prihodkov, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, ki so doseženi s posamezno povezano osebo ali z delodajalcem, s katerim je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Povezana oseba po tem zakonu je družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira zavezanec. Za družinskega člana se šteje zakonec zavezanca, prednik ali potomec zavezanca ali njegovega zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca, bratje in sestre oziroma polbratje in polsestre ter posvojenci in posvojitelji. Za družinskega člana se šteje tudi partner oziroma partnerica, s katerim zavezanec živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: partner v istospolni skupnosti). Šteje se, da oseba nadzira drugo osebo, kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25 % v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi. Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo.