Delavcu s sklenitvijo delovnega razmerja pripada tudi letni dopust. Obvestilo o tem, koliko dni letnega dopusta mu pripada v letu 2026, mora delodajalec delavcu vročiti najkasneje do 31.3.2026. Obvestilo mora biti v pisni obliki, vročeno pa je lahko osebno ali po elektronski poti na »službeni« elektronski naslov delavca. Pravica do letnega dopusta Pravico do letnega dopusta pridobi delavec s sklenitvijo delovnega razmerja. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom ima pravico do sorazmernega dela – 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta. Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače. Koliko dopusta pripada delavcu v koledarskem letu? Višina letnega dopusta, ki pripada delavcu v koledarskem letu je določena v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), v kolektivnih pogodbah, internih aktih delodajalca ali v pogodbi o zaposlitvi. ZDR-1 določa osnovni minimalni dopust in dodatni dopust. Osnovni minimalni letni dopust znaša štiri tedne. To pomeni, da je osnovni minimalni letni dopust 20 dni (če je delavnik razporejen na 5 dni v tednu) oz. 24 dni (če je delavnik razporejen na 6 dni v tednu). Do dodatnih dni dopusta pa so upravičeni:: Delavcu pa pripadajo tudi dodatni dnevi, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, internimi akti delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi. Način izrabe letnega dopusta Letni dopust se izrablja glede na potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca, pri čemer se upošteva tudi njegove družinske obveznosti. Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo, starši šoloobveznih otrok pa imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. V kolikor pa delodajalec ugotovi, da bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces,  lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta.

Rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine od dohodkov iz kapitala  je 28. 2. 2026 (dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, obresti na denarne depozite, drugih obresti in dividend), dohodka iz oddajanja premoženja v najem ter napovedi za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za leto 2025. Več o tem pa v FURS novicah: https://edavki.durs.si/edavkiportal/openportal/CommonPages/Opdynp/PageD.aspx?category=odmera_dohodnine_od_obresti_na_denarne_depozite

ZAKON O MINIMALNI PLAČI 1.1.2026 Obveščamo vas, da je bil v skladu z Zakonom o minimalni plači in novim izračunom minimalnih življenjskih stroškov v letu 2025 dne 30.1.2026 v Uradnem listu, št. 6/2026 objavljen nov znesek minimalne plače za leto 2026. Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2026 naprej, znaša 1.481,88 evra (cca. 1.000 evrov neto). Kazalo Uradnega lista | Uradni list https://www.uradni-list.si/_pdf/2026/Ur/u2026006.pdf

Pred izdelavo računovodskih izkazov za poslovno leto je vsak podjetnik in družba po predpisih dolžan/dolžna uskladiti podatke zapisane v poslovnih knjigah z dejanskim stanjem, ki pa se ugotavlja s popisom sredstev in obveznosti do virov sredstev oziroma t.i. inventuro. Redni letni popis se izvrši enkrat letno. Postopek inventure: 1. Sklep o inventurni komisiji Predsednik oz. direktor organizacije najprej s sklepom imenuje inventurno komisijo, ter ji naloži popis stanja sredstev in obveznosti z namenom uskladitve stanja v knjigovodskih listinah. 2. Člani inventurne komisije Predsednik inventurne komisije ne sme biti zadolžen za sredstva, ki se popisujejoČlani popisnih komisij so zaposleni 3. Popisna komisija ter področje njihovega dela: Popis izvaja popisna komisija, ki naj bi vključno s predsednikom imela vsaj tri člane. Med področja dela popisnih komisij štejemo: • ugotavljanje, merjenje, preštevanje, natančnejše opisovanje sredstev ter vpisovanje teh podatkov v   popisne liste,• vpisovanje sprememb, nastalih med dnevom popisa in določenim datumom, pod katerim se popis opravlja,• vpisovanje dejanskega stanja v popisne liste,• ugotavljanje razlik med stanjem, ugotovljenim s popisom, in knjigovodskih stanjem,• dajanje predlogov, kako se te razlike likvidirajo in knjižijo,• podpisovanje popisnih listin,• popisni listi ne smejo vsebovati podatkov o količinah! Članom popisnih komisij mora biti delo omogočeno, v času popisa naj se jih razbremeni drugih obveznosti. 4. Poročilo mora vsebovati Po opravljenem popisu mora popisna komisija pripraviti poročilo o opravljenem delu ter o ugotovljenih razlikah (primerjati dejansko stanje od knjigovodskega stanja) in ga, podpisanega s strani vseh članov komisije, posredovati vodstvu, ta pa kasneje računovodstvu. 5. Obravnavanje poročila o popisu Organ upravljanja organizacije obravnava zbirno poročilo o popisu ter s sklepi odloči o načinu likvidacije ugotovljenih primanjkljajev oziroma presežkov materialnih in drugih vrednosti, odpisu in uničenju neuporabnih in zastarelih sredstev, odpisu terjatev, prodaji neuporabnih, zastarelih in poškodovanih sredstev in drugem, povezanem z ugotovitvami popisne komisije, ter določi osebe, ki so odgovorne za ugotovljene primanjkljaje in presežke. Potrebno je poudariti, da je popis potrebno izvršiti za: Praviloma se popis opravlja enkrat letno proti koncu leta.

DAVČNA OBRAVNAVA DARIL IN POGOSTITEV ZAPOSLENIH IN POSLOVNIH PARTNERJEV OB KONCU LETA 2025 Organizacije občasno obdarujejo fizične osebe z darili v naravi. Najpogosteje obdarijo zaposlene. Velikokrat to storijo pred zaključkom leta, ko obdarijo tudi poslovne partnerje in druge osebe. Pri takih poslovnih dogodkih morajo pozornost nameniti razmerju med njimi in prejemnikom darila. To namreč ključno vpliva na obdavčitev. Darila zaposlenim Darila so lahko v različnih stvarnih oblikah. Tudi darilo v obliki bona spada med tovrstna stvarna oziroma nedenarna darila. Darilo v naravi, ki je dano v zvezi z delovnim razmerjem, je boniteta, če ga zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu zaposlenemu ali njegovemu družinskemu članu. Pri tem s pojmom bonitete razumemo, da gre za vrednostno opredeljeno ugodnost, ki povečuje premoženjsko korist zaposlenega v njegovi zasebni sferi oziroma je za njegove zasebne namene (za njegovo zasebno življenje). Če je neki strošek zasebni strošek zaposlenega, in ne strošek delovnega sredstva, ki mu ga mora zagotoviti delodajalec, se prevzem tega zasebnega stroška običajno šteje za boniteto zaposlenega. Tak primer je nakup čevljev, ki niso zaščitna delovna sredstva, in vsakdanje obleke. Z njimi lahko razpolaga v prostem času oziroma za zasebne namene, zato predstavljajo dohodek zaposlenega. Če je to posamično darilo v naravi, je neobdavčeno do zneska 15 EUR. Darilo, ki presega to vrednost ali je dano redno ali pogosto, pa je obdavčeno. Natančnejša opredelitev pojma »redno ali pogosto« iz zakona ne izhaja. Dokler se v davčni oziroma sodni praksi ta pojem vsaj deloma ne konkretizira, je to stvar presoje posameznega delodajalca. Darila otrokom in drugim družinskim članom Tudi darila, ki jih delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve zagotovi družinskim članom zaposlenih, so praviloma obdavčena z dohodnino. Dohodek v obliki darila družinskim članom zaposlenega, ki izvirajo iz njegove zaposlitve pri delodajalcu, se pripiše temu zaposlenemu. Izjema od obdavčitve velja za darilo, ki je decembra dano otroku zaposlenega do 15 let (po pojasnilu davčnega organa, če je otrok ob prejemu darila star 15 let ali manj ) in vrednost ne presega 42 EUR. Takrat se ne všteje v davčno osnovo. Če ti pogoji niso kumulativno izpolnjeni, je celotna vrednost darila obdavčena pri zaposlenem. Po davčni praksi so ti odhodki v celoti davčno priznan odhodek, ker gre za obdaritev otrok zaposlenih le enkrat na leto. Darila poslovnim partnerjem Tudi darila poslovnim partnerjem (kupcem, dobaviteljem in drugim) so obdavčljiva z dohodnino, če na posameznega poslovnega partnerja presežejo 42 EUR (enkratno darilo) oziroma 84 EUR v posameznem davčnem letu. Če ti zneski niso preseženi, so neobdavčena. Če pa je ena od teh vrednosti presežena, so obdavčena vsa darila v tistem letu. Obdavčena pa so tako, kot velja za druge dohodke po ZDoh-2. Pri tem ni pomembno, ali so dana v naravi ali izplačana v denarju (tako izhaja tudi iz sodbe upravnega sodišča I U 13/2011). Pomembno je, da je to po vsebini darilo, kar pomeni, da je dano brez protidobave ali protistoritve. Ob običajnih okoliščinah se mejni znesek 42 EUR oziroma 84 EUR gleda na darilo oziroma darila, ki jih posamezni izplačevalec namenja posameznemu poslovnemu partnerju. Do teh zneskov ta darila niso obdavčena z akontacijo dohodnine in prav tako ne s prispevki za socialno varnost. O tako izplačanih darilih, ki niso obdavčena, izplačevalec ne poroča Fursu. Priporočljivo pa je, da ima družba seznam prejemnikov daril v posameznem davčnem letu, ki se v morebitnem davčnem nadzoru uporablja za dokazovanje, da so pogoji za neobdavčitev izpolnjeni. Poslovna darila in pogostitve z vidika DDV Skladno s 63. členom ZDDV-1 imamo davčni zavezanci pravico do odbitka DDV, če smo ga plačali za nabave, povezane z našimi obdavčljivimi transakcijami in so izpolnjeni drugi, z zakonom predpisani pogoji. V 66. členu tega zakona je zapisano, da si ne smemo odbiti DDV od stroškov reprezentance (sem se štejejo stroški pogostitve in zabave ob poslovnih in družabnih stikih) ter stroškov prehrane, pijače in nastanitve. Od nabav daril si torej lahko načeloma odbijamo DDV vendar je pomembno poznati še 7. člen ZDDV-1, v katerem je zapisano, da se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo ne šteje: Zakon določa, da se od daril manjših vrednosti ne obračuna DDV, če so izpolnjeni vsi navedeni pogoji, in sicer: Torej, če so kumulativno izpolnjeni vsi navedeni pogoji, davčni zavezanec ne obračuna DDV, čeprav je ob nabavi darila uveljavil odbitek DDV. Priporočljivo je, da davčni zavezanec, zaradi zagotavljanja pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja DDV, vodi evidenco o danih darilih.

Po Zakonu o delovnih razmerjih – ZDR-1 je plačilo za poslovno uspešnost (v pogovornem jeziku lahko tudi trinajsta plača, božičnica, letna nagrada in podobno, saj ti termini niso zakonsko opredeljeni) opredeljeno kot sestavni del plače, če je tako dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Davčno ugodnejša obravnava plačila za poslovno uspešnost ne velja za vsa plačila za poslovno uspešnost, ki so dogovorjena v skladu z ZDR-1, ampak so pogoji določeni z davčno zakonodajo. Pri tem pa je treba določiti kriterije in merila za izplačilo dela plače za poslovno uspešnost, kamor pa sodijo tudi kriteriji v zvezi s poslovnimi rezultati izplačevalca. Pravila so določena v 44. členu Zakona o dohodnini: Z dohodnino ni obdavčeno plačilo za poslovno uspešnost, izplačano v zvezi z delovnim razmerjem v denarju ali naravi največ dvakrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem, če je pravica do izplačila za poslovno uspešnost določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Plačilo je torej neobdavčeno z dohodnino do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, ki trenutno znaša 2.506,67 eur, prispevki pa se vedno obračunajo, odtegnejo in plačajo od bruto zneska plača delavec in na bruto delodajalec. POSEBNOST OBRAČUNA POSLOVNE USPEŠNOSTI ZA LETO 2025: Z mesecem julijem je bil uveden obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo zato je potrebno obračunati Poslovno uspešnost v dveh ločenih obračunih, torej obdobje januar-junij 2025 in  julij-december 2025. Davčna zakonodaja ne določa, katere kriterije je treba oziroma se sme uporabiti pri opredelitvi plačila za poslovno uspešnost ampak je njihova izbira prepuščena delodajalcem, ki jih opredelijo v splošnem internem aktu, ali pa so predmet socialnega dialoga s sindikati, kadar so kriteriji in merila opredeljeni v kolektivni pogodbi. Pri določanju pravic in obveznosti morajo delodajalci paziti, da te niso določene na način, da bi bile za kateregakoli od zaposlenih diskriminatorne. Ločevati pa je potrebno med dodatkom za poslovno uspešnost in tistim za delovno uspešnost. Dohodek mora predstavljati plačilo za poslovno uspešnost. Samo poimenovanje ni bistvenega pomena. Pomembno je upoštevati naravo in vsebino dohodka. V letno davčno osnovo se všteva presežek izplačila nad povprečno letno plačo zaposlenih v Sloveniji, zmanjšano za sorazmerni del prispevkov za socialno varnost.

V VELJAVI JE ZAKON O PRAVICI DO ZIMSKEGA REGRESA V Uradnem listu RS, št. 91/2025 z dne 19. 11. 2025 je bil objavljen Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO9359) . Ta zakon uvaja novo delovnopravno pravico – pravico delavcev do zimskega regresa. Poleg tega prinaša spremembe na področju določanja davčne osnove pri normirancih ter določa zimski dodatek za upokojence in prejemnike invalidskih nadomestil. Zakon začne veljati 20. 11. 2025, torej dan po objavi. UPRAVIČENCI IN VIŠINA IZPLAČILA Do zimskega regresa so upravičeni vsi delavci v delovnem razmerju, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi – ne glede na to, ali delajo v zasebnem ali javnem sektorju. Najnižji znesek zimskega regresa je določen v višini polovice minimalne plače, kar za leto 2025 znaša 638,86 EUR. Izplačan mora biti v denarni obliki. Polni znesek pripada delavcu, ki je pri delodajalcu zaposlen celotno koledarsko leto za polni delovni čas. Če je bil delavec zaposlen le del leta (denimo zaradi sklenitve ali prekinitve zaposlitve med letom), mu pripada sorazmeren del zimskega regresa glede na trajanje zaposlitve. Delavci, ki delajo s krajšim delovnim časom, so upravičeni do zimskega regresa sorazmerno obsegu njihove zaposlitve. Izjema so primeri, ko je krajši delovni čas določen po posebnih predpisih – npr. iz starševskih ali zdravstvenih razlogov, ali zaradi koriščenja ukrepa 80/90/100 v času pred upokojitvijo (67. in 67.b člen ZDR-1). V takih primerih delavcu pripada celotni znesek zimskega regresa, kot če bi delal polni delovni čas. ROK ZA IZPLAČILO Zimski regres je treba izplačati najpozneje do 18. decembra tekočega leta. Če ta datum pade na dela prost dan, se rok premakne na prvi naslednji delovni dan.

Finančna uprava bo okrepila nadzor nad pravilnostjo obračuna davkov in prispevkov od povračil stroškov v zvezi z delom. Ugotavljajo namreč, da so pri nekaterih delodajalcih povračila prehrane izplačana nad neobdavčenimi zneski, kar lahko pomeni prikrito izplačevanje dohodkov. Delodajalce zato pozivajo, naj preverijo in popravijo morebitne nepravilnosti v obračunih — pred uvedbo nadzora. To je mogoče urediti s samoprijavo, pri čemer delodajalec ne odgovarja za prekršek. Več informacij je na voljo na spletni strani Finančne uprave RS.