ZAKON O MINIMALNI PLAČI 1.1.2026 Obveščamo vas, da je bil v skladu z Zakonom o minimalni plači in novim izračunom minimalnih življenjskih stroškov v letu 2025 dne 30.1.2026 v Uradnem listu, št. 6/2026 objavljen nov znesek minimalne plače za leto 2026. Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2026 naprej, znaša 1.481,88 evra (cca. 1.000 evrov neto). Kazalo Uradnega lista | Uradni list https://www.uradni-list.si/_pdf/2026/Ur/u2026006.pdf

Pred izdelavo računovodskih izkazov za poslovno leto je vsak podjetnik in družba po predpisih dolžan/dolžna uskladiti podatke zapisane v poslovnih knjigah z dejanskim stanjem, ki pa se ugotavlja s popisom sredstev in obveznosti do virov sredstev oziroma t.i. inventuro. Redni letni popis se izvrši enkrat letno. Postopek inventure: 1. Sklep o inventurni komisiji Predsednik oz. direktor organizacije najprej s sklepom imenuje inventurno komisijo, ter ji naloži popis stanja sredstev in obveznosti z namenom uskladitve stanja v knjigovodskih listinah. 2. Člani inventurne komisije Predsednik inventurne komisije ne sme biti zadolžen za sredstva, ki se popisujejoČlani popisnih komisij so zaposleni 3. Popisna komisija ter področje njihovega dela: Popis izvaja popisna komisija, ki naj bi vključno s predsednikom imela vsaj tri člane. Med področja dela popisnih komisij štejemo: • ugotavljanje, merjenje, preštevanje, natančnejše opisovanje sredstev ter vpisovanje teh podatkov v   popisne liste,• vpisovanje sprememb, nastalih med dnevom popisa in določenim datumom, pod katerim se popis opravlja,• vpisovanje dejanskega stanja v popisne liste,• ugotavljanje razlik med stanjem, ugotovljenim s popisom, in knjigovodskih stanjem,• dajanje predlogov, kako se te razlike likvidirajo in knjižijo,• podpisovanje popisnih listin,• popisni listi ne smejo vsebovati podatkov o količinah! Članom popisnih komisij mora biti delo omogočeno, v času popisa naj se jih razbremeni drugih obveznosti. 4. Poročilo mora vsebovati Po opravljenem popisu mora popisna komisija pripraviti poročilo o opravljenem delu ter o ugotovljenih razlikah (primerjati dejansko stanje od knjigovodskega stanja) in ga, podpisanega s strani vseh članov komisije, posredovati vodstvu, ta pa kasneje računovodstvu. 5. Obravnavanje poročila o popisu Organ upravljanja organizacije obravnava zbirno poročilo o popisu ter s sklepi odloči o načinu likvidacije ugotovljenih primanjkljajev oziroma presežkov materialnih in drugih vrednosti, odpisu in uničenju neuporabnih in zastarelih sredstev, odpisu terjatev, prodaji neuporabnih, zastarelih in poškodovanih sredstev in drugem, povezanem z ugotovitvami popisne komisije, ter določi osebe, ki so odgovorne za ugotovljene primanjkljaje in presežke. Potrebno je poudariti, da je popis potrebno izvršiti za: Praviloma se popis opravlja enkrat letno proti koncu leta.

DAVČNA OBRAVNAVA DARIL IN POGOSTITEV ZAPOSLENIH IN POSLOVNIH PARTNERJEV OB KONCU LETA 2025 Organizacije občasno obdarujejo fizične osebe z darili v naravi. Najpogosteje obdarijo zaposlene. Velikokrat to storijo pred zaključkom leta, ko obdarijo tudi poslovne partnerje in druge osebe. Pri takih poslovnih dogodkih morajo pozornost nameniti razmerju med njimi in prejemnikom darila. To namreč ključno vpliva na obdavčitev. Darila zaposlenim Darila so lahko v različnih stvarnih oblikah. Tudi darilo v obliki bona spada med tovrstna stvarna oziroma nedenarna darila. Darilo v naravi, ki je dano v zvezi z delovnim razmerjem, je boniteta, če ga zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu zaposlenemu ali njegovemu družinskemu članu. Pri tem s pojmom bonitete razumemo, da gre za vrednostno opredeljeno ugodnost, ki povečuje premoženjsko korist zaposlenega v njegovi zasebni sferi oziroma je za njegove zasebne namene (za njegovo zasebno življenje). Če je neki strošek zasebni strošek zaposlenega, in ne strošek delovnega sredstva, ki mu ga mora zagotoviti delodajalec, se prevzem tega zasebnega stroška običajno šteje za boniteto zaposlenega. Tak primer je nakup čevljev, ki niso zaščitna delovna sredstva, in vsakdanje obleke. Z njimi lahko razpolaga v prostem času oziroma za zasebne namene, zato predstavljajo dohodek zaposlenega. Če je to posamično darilo v naravi, je neobdavčeno do zneska 15 EUR. Darilo, ki presega to vrednost ali je dano redno ali pogosto, pa je obdavčeno. Natančnejša opredelitev pojma »redno ali pogosto« iz zakona ne izhaja. Dokler se v davčni oziroma sodni praksi ta pojem vsaj deloma ne konkretizira, je to stvar presoje posameznega delodajalca. Darila otrokom in drugim družinskim članom Tudi darila, ki jih delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve zagotovi družinskim članom zaposlenih, so praviloma obdavčena z dohodnino. Dohodek v obliki darila družinskim članom zaposlenega, ki izvirajo iz njegove zaposlitve pri delodajalcu, se pripiše temu zaposlenemu. Izjema od obdavčitve velja za darilo, ki je decembra dano otroku zaposlenega do 15 let (po pojasnilu davčnega organa, če je otrok ob prejemu darila star 15 let ali manj ) in vrednost ne presega 42 EUR. Takrat se ne všteje v davčno osnovo. Če ti pogoji niso kumulativno izpolnjeni, je celotna vrednost darila obdavčena pri zaposlenem. Po davčni praksi so ti odhodki v celoti davčno priznan odhodek, ker gre za obdaritev otrok zaposlenih le enkrat na leto. Darila poslovnim partnerjem Tudi darila poslovnim partnerjem (kupcem, dobaviteljem in drugim) so obdavčljiva z dohodnino, če na posameznega poslovnega partnerja presežejo 42 EUR (enkratno darilo) oziroma 84 EUR v posameznem davčnem letu. Če ti zneski niso preseženi, so neobdavčena. Če pa je ena od teh vrednosti presežena, so obdavčena vsa darila v tistem letu. Obdavčena pa so tako, kot velja za druge dohodke po ZDoh-2. Pri tem ni pomembno, ali so dana v naravi ali izplačana v denarju (tako izhaja tudi iz sodbe upravnega sodišča I U 13/2011). Pomembno je, da je to po vsebini darilo, kar pomeni, da je dano brez protidobave ali protistoritve. Ob običajnih okoliščinah se mejni znesek 42 EUR oziroma 84 EUR gleda na darilo oziroma darila, ki jih posamezni izplačevalec namenja posameznemu poslovnemu partnerju. Do teh zneskov ta darila niso obdavčena z akontacijo dohodnine in prav tako ne s prispevki za socialno varnost. O tako izplačanih darilih, ki niso obdavčena, izplačevalec ne poroča Fursu. Priporočljivo pa je, da ima družba seznam prejemnikov daril v posameznem davčnem letu, ki se v morebitnem davčnem nadzoru uporablja za dokazovanje, da so pogoji za neobdavčitev izpolnjeni. Poslovna darila in pogostitve z vidika DDV Skladno s 63. členom ZDDV-1 imamo davčni zavezanci pravico do odbitka DDV, če smo ga plačali za nabave, povezane z našimi obdavčljivimi transakcijami in so izpolnjeni drugi, z zakonom predpisani pogoji. V 66. členu tega zakona je zapisano, da si ne smemo odbiti DDV od stroškov reprezentance (sem se štejejo stroški pogostitve in zabave ob poslovnih in družabnih stikih) ter stroškov prehrane, pijače in nastanitve. Od nabav daril si torej lahko načeloma odbijamo DDV vendar je pomembno poznati še 7. člen ZDDV-1, v katerem je zapisano, da se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo ne šteje: Zakon določa, da se od daril manjših vrednosti ne obračuna DDV, če so izpolnjeni vsi navedeni pogoji, in sicer: Torej, če so kumulativno izpolnjeni vsi navedeni pogoji, davčni zavezanec ne obračuna DDV, čeprav je ob nabavi darila uveljavil odbitek DDV. Priporočljivo je, da davčni zavezanec, zaradi zagotavljanja pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja DDV, vodi evidenco o danih darilih.

Po Zakonu o delovnih razmerjih – ZDR-1 je plačilo za poslovno uspešnost (v pogovornem jeziku lahko tudi trinajsta plača, božičnica, letna nagrada in podobno, saj ti termini niso zakonsko opredeljeni) opredeljeno kot sestavni del plače, če je tako dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Davčno ugodnejša obravnava plačila za poslovno uspešnost ne velja za vsa plačila za poslovno uspešnost, ki so dogovorjena v skladu z ZDR-1, ampak so pogoji določeni z davčno zakonodajo. Pri tem pa je treba določiti kriterije in merila za izplačilo dela plače za poslovno uspešnost, kamor pa sodijo tudi kriteriji v zvezi s poslovnimi rezultati izplačevalca. Pravila so določena v 44. členu Zakona o dohodnini: Z dohodnino ni obdavčeno plačilo za poslovno uspešnost, izplačano v zvezi z delovnim razmerjem v denarju ali naravi največ dvakrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem, če je pravica do izplačila za poslovno uspešnost določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Plačilo je torej neobdavčeno z dohodnino do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, ki trenutno znaša 2.506,67 eur, prispevki pa se vedno obračunajo, odtegnejo in plačajo od bruto zneska plača delavec in na bruto delodajalec. POSEBNOST OBRAČUNA POSLOVNE USPEŠNOSTI ZA LETO 2025: Z mesecem julijem je bil uveden obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo zato je potrebno obračunati Poslovno uspešnost v dveh ločenih obračunih, torej obdobje januar-junij 2025 in  julij-december 2025. Davčna zakonodaja ne določa, katere kriterije je treba oziroma se sme uporabiti pri opredelitvi plačila za poslovno uspešnost ampak je njihova izbira prepuščena delodajalcem, ki jih opredelijo v splošnem internem aktu, ali pa so predmet socialnega dialoga s sindikati, kadar so kriteriji in merila opredeljeni v kolektivni pogodbi. Pri določanju pravic in obveznosti morajo delodajalci paziti, da te niso določene na način, da bi bile za kateregakoli od zaposlenih diskriminatorne. Ločevati pa je potrebno med dodatkom za poslovno uspešnost in tistim za delovno uspešnost. Dohodek mora predstavljati plačilo za poslovno uspešnost. Samo poimenovanje ni bistvenega pomena. Pomembno je upoštevati naravo in vsebino dohodka. V letno davčno osnovo se všteva presežek izplačila nad povprečno letno plačo zaposlenih v Sloveniji, zmanjšano za sorazmerni del prispevkov za socialno varnost.

V VELJAVI JE ZAKON O PRAVICI DO ZIMSKEGA REGRESA V Uradnem listu RS, št. 91/2025 z dne 19. 11. 2025 je bil objavljen Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO9359) . Ta zakon uvaja novo delovnopravno pravico – pravico delavcev do zimskega regresa. Poleg tega prinaša spremembe na področju določanja davčne osnove pri normirancih ter določa zimski dodatek za upokojence in prejemnike invalidskih nadomestil. Zakon začne veljati 20. 11. 2025, torej dan po objavi. UPRAVIČENCI IN VIŠINA IZPLAČILA Do zimskega regresa so upravičeni vsi delavci v delovnem razmerju, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi – ne glede na to, ali delajo v zasebnem ali javnem sektorju. Najnižji znesek zimskega regresa je določen v višini polovice minimalne plače, kar za leto 2025 znaša 638,86 EUR. Izplačan mora biti v denarni obliki. Polni znesek pripada delavcu, ki je pri delodajalcu zaposlen celotno koledarsko leto za polni delovni čas. Če je bil delavec zaposlen le del leta (denimo zaradi sklenitve ali prekinitve zaposlitve med letom), mu pripada sorazmeren del zimskega regresa glede na trajanje zaposlitve. Delavci, ki delajo s krajšim delovnim časom, so upravičeni do zimskega regresa sorazmerno obsegu njihove zaposlitve. Izjema so primeri, ko je krajši delovni čas določen po posebnih predpisih – npr. iz starševskih ali zdravstvenih razlogov, ali zaradi koriščenja ukrepa 80/90/100 v času pred upokojitvijo (67. in 67.b člen ZDR-1). V takih primerih delavcu pripada celotni znesek zimskega regresa, kot če bi delal polni delovni čas. ROK ZA IZPLAČILO Zimski regres je treba izplačati najpozneje do 18. decembra tekočega leta. Če ta datum pade na dela prost dan, se rok premakne na prvi naslednji delovni dan.

Finančna uprava bo okrepila nadzor nad pravilnostjo obračuna davkov in prispevkov od povračil stroškov v zvezi z delom. Ugotavljajo namreč, da so pri nekaterih delodajalcih povračila prehrane izplačana nad neobdavčenimi zneski, kar lahko pomeni prikrito izplačevanje dohodkov. Delodajalce zato pozivajo, naj preverijo in popravijo morebitne nepravilnosti v obračunih — pred uvedbo nadzora. To je mogoče urediti s samoprijavo, pri čemer delodajalec ne odgovarja za prekršek. Več informacij je na voljo na spletni strani Finančne uprave RS.

V skladu s sklepom Vlade RS št. 06100-4/2015/15 z dne 2. 4. 2015, ministrstva, inšpektorati v njihovi sestavi in inšpekcije, ki delujejo v ministrstvih, na svojih spletnih straneh objavijo kriterije za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov, upoštevaje oceno tveganja na posameznem področju. Skladno z novo Strategijo Finančne uprave RS 2021 – 2025 bo FURS z namenom zagotavljanja višje ravni davčne skladnosti prednostno obravnaval ključna tveganja in spodbujal zavezance k prostovoljnemu plačevanju njihovih obveznosti. Glavna področja nadzora ________________________________________________________________________________________________________________ 📌 Skupna rdeča nit: FURS bo leta 2025 največ poudarka dal na DDV, sivo ekonomijo, spletne platforme, delo na črno, transferne cene in pomoč/prejete oprostitve, ob tem pa intenzivno uporabljal podatke iz elektronskih evidenc, mednarodne izmenjave in prijav drugih organov. Več si lahko preberete na povezavi: https://www.fu.gov.si/nadzor/podrocja/financni_nadzor     

V Sloveniji je konec leta 2024 135.978 fizičnih oseb z dejavnostjo ugotavljalo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov. Ti zavezanci niso zavezani k javni objavi podatkov o svojem poslovanju. Ker predstavljajo iz leta v leto večji delež med vsemi fizičnimi osebami z dejavnostjo, se je Finančna uprava v začetku leta odločila za objavo razosebljenih podatkov o prihodkih. FURS je objavil podatke o prihodkih fizičnih oseb z dejavnostjo (normiranci) in ugotavljalo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov ter fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in ugotavljalo davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov; za njih ne velja obveznost javne objave podatkov o poslovanju (dejanski, brez javne objave) za leto 2024. Objavljeni so podatki o poslovanju, ki jih je FURS prejel z davčnimi obračuni dohodnine in akontacije dohodnine od dohodka iz opravljanja dejavnosti (davčni obračuni DohDej). Podatki pri normirancih vsebujejo prihodke na podlagi računovodskih predpisov, pri dejanskih brez javne objave pa vključuje podatek o prihodkih, odhodkih in dobičku ali izgubi na podlagi računovodskih predpisov ter organizacijska oblika, regija in dejavnost po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD). Razosebljeni podatki o poslovanju fizičnih oseb, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov; podatki o prihodkih, odhodkih in razliki; dobičku oziroma izgubi, vendar dejavnosti ne opravljajo kot samostojni podjetniki posamezniki, ampak v okviru druge vrste dejavnosti. Tudi navedeni zavezanci namreč niso zavezani k javni objavi podatkov o svojem poslovanju. Več o tem pa si lahko preberete na: https://www.gov.si/novice/2025-07-24-razosebljeni-individualni-podatki-o-poslovanju-fizicnih-oseb-z-dejavnostjo/