Kdaj postaneš davčni zavezanec in kdo je oproščen obračunavanja DDV?

Davek na dodano vrednost (DDV) je vrsta prometnega davka. Prometni davki so posredni  davki, saj se dodajajo cenam blaga in storitev.

Za pravilno izpolnjevanje davčnih obveznosti je ključnega pomena razumevanje, kdaj je potrebno pridobiti identifikacijsko številko za DDV, kdo je davčni zavezanec ter katere so izjeme, ki omogočajo oprostitev obračunavanja DDV.

Identifikacija za DDV

Davčni zavezanec v Sloveniji je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. To velja za pravno ali fizično osebo (tako domačo kot tujo).

Podjetje ali posameznik, ki opravlja ekonomsko dejavnost, mora pridobiti identifikacijsko številko za DDV v naslednjih primerih:

1. Obvezna identifikacija zaradi preseganja prometa Če je davčni zavezanec v predhodnem koledarskem letu presegel 60.000 evrov obdavčljivega letnega prometa, mora predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Enako velja, če davčni zavezanec v tekočem letu preseže znesek 66.000 evrov obdavčljivega prometa.

Zakonodajna osnova: 94. člen Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)

2. Prostovoljna identifikacija – Davčni zavezanec se lahko prostovoljno odloči za identifikacijo za DDV, tudi če ne dosega zgoraj omenjenega praga. V tem primeru mora izbiro uporabljati najmanj v tekočem in naslednjem koledarskem letu.
   
3. Pridobitve blaga znotraj EU – Če skupna vrednost pridobitev blaga iz drugih držav članic EU v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 evrov, mora davčni zavezanec pridobiti identifikacijsko številko za DDV, ko pogoji iz 4. člena ZDDV-1, ki določajo, da te transakcije niso predmet DDV, niso več izpolnjeni

4. Opravljanje ali prejemanje storitev z davčnimi zavezanci iz drugih držav članic EU/prejemanje storitev iz tretjih držav – Če davčni zavezanec opravlja storitve davčnim zavezancem v drugih državah članicah EU ali prejema storitve, za katere je v skladu z 3. točko 76. člena dolžan plačati DDV, mora pridobiti identifikacijsko številko za DDV pred prvo opravljeno ali prejeto storitvijo.

Zakonodajna osnova: 78. člen ZDDV-1

Postopek pridobitve identifikacijske številke za DDV

Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV (obrazec DDV-P2) se predloži elektronsko prek sistema eDavki ali portala SPOT. Davčni organ izda identifikacijsko številko najpozneje do zadnjega dne v mesecu, ki sledi mesecu vložitve zahtevka. 

Kdo je davčni zavezanec?

Davčni zavezanec za DDV je oseba ali podjetje, ki neodvisno opravlja katero koli ekonomsko dejavnost, ne glede na njen namen ali rezultat. Po pridobitvi identifikacijske številke za DDV je zavezanec dolžan obračunavati DDV na svoje dobave blaga in storitev, predložiti redne obračune DDV ter voditi ustrezne evidence. 

Izjeme in oprostitve obračunavanja DDV

Obstajajo določene izjeme, ki omogočajo, da je nekdo oproščen obračunavanja DDV. Te izjeme so opredeljene v Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Oprostitev obračunavanja DDV se lahko uporabi v naslednjih primerih:

Mali davčni zavezanec

Davčni zavezanec, ki v predhodnem koledarskem letu ni presegel 60.000 evrov obdavčljivega prometa in če v tekočem letu ne preseže 66.000 evrov obdavčljivega prometa se lahko odloči, da ne bo obračunaval DDV in se tako uvrsti med male davčne zavezance. V tem primeru ne sme izdajati računov z obračunanim DDV-jem in nima pravice do odbitka vstopnega DDV-ja. Na računu mora navesti klavzulo o oprostitvi obračunavanja DDV v skladu s 94. členom ZDDV-1.

Oprostitve za določene dejavnosti in transakcije

ZDDV-1 določa oprostitve za nekatere dejavnosti in transakcije, kot so:

• Zdravstvene storitve – Oproščene so storitve, ki jih opravljajo zdravniki, zobozdravniki, bolnišnične in izvenbolnišnične zdravstvene oskrbe in druge zdravstvene storitve (42. člen ZDDV-1).
• Izobraževalne storitve – Vključujejo izobraževalne in pedagoške storitve, ki jih izvajajo javni zavodi ali druge organizacije pod pogoji predpisanimi za opravljanje dejavnosti in ne vodijo k izkrivljanju konkurence (42. člen ZDDV-1).
• Druge storitve, navedene v 42. in 43 členu ZDDV-1
• Finančne in zavarovalniške storitve – To so storitve, povezane z depoziti, posojili, , zavarovanji in pozavarovanji (44. člen ZDDV-1).
• Dobava zemljišč razen stavbnih zemljišč (44. člen ZDDV-1)
• Oddajanje nepremičnin – Oprostitev velja za oddajanje nepremičnin v najem, razen nastanitev v hotelih ali podobnih nastanitvah, dajanje v najem garaž in površin za parkiranje vozil (44. člen ZDDV-1).
• Druge dobave blaga in storitve navede v 44. členu ZDDV-1

Poleg zgoraj naštetih oprostitev so še druge oprostitve transakcij, ki so opredeljene v poglavju VIII. ZDDV-1.

Pridobitve blaga znotraj EU pod pragom

Če skupna vrednost pridobitev blaga iz drugih držav članic EU ne presega 10.000 evrov v tekočem koledarskem letu, davčnemu zavezancu ni potrebno pridobiti identifikacijske številke za DDV. Kljub temu se lahko prostovoljno odloči za identifikacijo, pri čemer mora to izbiro uporabljati najmanj v tekočem in naslednjem koledarskem letu. 

Atipični davčni zavezanec

Atipični davčni zavezanec je poseben status v okviru sistema DDV, ki se nanaša na osebe ali organizacije,ki so sicer oproščeni obračunavanja DDV skladno z 94. členom ZDDV-1 vendar pa se morajo identificirati kot atipični zavezanci v primerih:

• Pridobitev blaga iz drugih držav članic EU v vrednosti, ki presega 10.000 evrov letno;
• Opravljanje storitev tujim zavezancem v drugih državah članicah EU skladno z 25. členom ZDDV-1 ali prejemanje storitev od davčnih zavezancev iz drugih držav članic EU in tretjih držav, pri katerih je dolžna obračunati DDV po mehanizmu obrnjene davčne obveznosti.

Atipični davčni zavezanec mora:

• Pridobiti identifikacijsko številko za DDV
• Obračunati in plačati DDV za opravljeno prejeto storitev/pridobitev blaga
• Redno oddajati obračune DDV 
• Redno oddajati rekapitulacijska poročila v primeru opravljanja storitev in izdajanja računov davčnim zavezancem v drugo državo članico EU

Primeri atipičnega davčnega zavezanca:

1. Pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost in prejme storitev iz druge države članice EU (npr. svetovanje), za katero mora obračunati DDV po mehanizmu obrnjene davčne obveznosti.
2. Pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost in prejme storitev iz tretjih držav (npr. oglaševanje), za katero mora obračunati DDV po mehanizmu obrnjene davčne obveznosti.
3. Pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost in opravlja storitve (npr. svetovanje) davčnemu zavezancu v drugo državo članico EU
4. Pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost in pridobiva blago v vrednosti, ki presega 10.000 eur iz drugih držav članic EU

Atipični DDV zavezanec pa nima pravice do odbitka DDV v Sloveniji.

Prenehanje identifikacije za DDV

Davčni zavezanec lahko vloži zahtevek za prenehanje identifikacije za DDV, če v tekočem letu ni presegel 66.000 evrov obdavčljivega prometa ali v predhodnem koledarskem letu ni presegel 60.000 evrov obdavčljivega prometa. Zahtevek se predloži elektronsko prek sistema eDavki. 

Zaključek

Razumevanje pravil glede identifikacije za DDV, obveznosti davčnih zavezancev ter izjem in oprostitev je ključno za pravilno davčno poslovanje in izogibanje morebitnim sankcijam. Za dodatne informacije in pomoč se lahko obrnete na Finančno upravo Republike Slovenije ali na naš računovodski servis Nucleus Plus, kjer vam bodo pomagali strokovnjaki s področja davčnega svetovanja.

VIRI IN LITERATURA:

https://spot.gov.si/sl/teme/davek-na-dodano-vrednost-ddv

https://edavki.durs.si/OpenPortal/Dokumenti/ddv_p2.i.sl.pdf

https://www.iusinfo.si/zakonodajna-knjiznica/zakon/Z06394AC/clen/94

https://www.iusinfo.si/zakonodajna-knjiznica/zakon/Z06394AC/clen/78