V Uradnem listu št. 3, z dne 7. januarja 2022 je bila objavljena Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1M), ki je stopila v veljavo 22. januarja 2022.  V novelo zakona je poleg sprememb, ki jih navajamo v nadaljevanju, zapisana sprememba v povezavi s prodajo blaga na daljavo in uvozom blaga v Unijo, ki je stopila v veljavo 1. julija 2022 in jo tako že uporabljate zavezanci, ki opravljate navedeno prodajo. Poleg spremembe v zvezi s prodajo blaga na daljavo in uvozom blaga v Unijo, novela zakona uvaja sledeče novosti:  Obveznost izdajanja računov končnim potrošnikom Davčni zavezanci, ki opravljate dobavo blaga ali storitev na ozemlju Slovenije, morate izdati račun, izročiti pa ga morate ga končnemu kupcu, ki ni davčni zavezanec le, če kupec to zahteva. Seveda ga lahko izročite tudi, če ga ta ne zahteva, niste pa več zavezani k izdaji. Več Uveljavitev pravice do odbitka DDV za prejete račune  Davčni zavezanci ste do sedaj lahko uveljavljali odbitek DDV ob prejemu računa, razen za promet blaga in storitev, ki so povezane s »samoobdavčitvijo« (pridobitve blaga znotraj Unije, storitve na podlagi 76. a člena ZDDV-1). Po novem lahko uveljavljate pravico do odbitka DDV: v obdobju, ko je nastala obveznost za obračun DDV če do poteka roka za predložitev obračuna DDV določenega obdobja razpolagate z računom ali drugim dokumentom Uveljavitev pravice do odbitka DDV za motorna vozila 66.b člen ZDDV-1 določa izjemo od omejitve pravice do odbitka DDV. Z novelo je dovoljena pravica do odbitka DDV za nabavo osebnih avtomobilov, motornih koles, koles in podobnih vozil s pomožnim motorjem, če izpolnjujejo pogoje: Motorna vozila so namenjena opravljanju dejavnosti davčnega zavezanca. Pogon motornega vozila je brez izpusta ogljikovega dioksida. Vrednost vozila z vključenim obračunanim DDV in drugimi dajatvami ne presega 80.000 eurov. Prav tako je dovoljena pravica do odbitka DDV za storitve in blago (gorivo, maziva, nadomestni deli…), povezane z nabavo motornih vozil, ki jih navaja 66. b člen. Če ste motorno vozilo, ki izpolnjuje pogoje 66. b člena, kupili pred uveljavitvijo novele zakona in je od uveljavitve pravice do odbitka DDV minilo manj kot 5 let, lahko izvedete popravek, in sicer v sorazmernem delu glede na upravičenost odbitka DDV v preostanku obdobju popravka. V primeru, da izvedete popravek, morate ob prodaji vozila obračunati DDV. Osebe, ki morajo plačati DDV (76. in 78. člen ZDDV-1) člen ZDDV-1 omogoča imenovanje davčnega zastopnika, če je plačnik DDV davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, ima pa sedež v drugi državi članici. Če je davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, ima pa sedež v tretji državi ali na tretjem ozemlju, mora tak davčni zavezanec imenovati davčnega zastopnika kot osebo, ki mora plačati DDV. Izjema je, če davčni zavezanec uporablja posebno ureditev za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Uniji, ali posebno ureditev za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov ali če ima sedež v tretji državi, s katero je Unija sklenila sporazum o medsebojni pomoči. Če obdavčljivo dobavo blaga ali storitev opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji in ni identificiran za namene DDV v skladu z 78. členom ZDDV-1, mora DDV plačati davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, ki mu je opravljena dobava blaga ali storitev. Za plačnika DDV po prejšnjem stavku se ne šteje davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV na podlagi tretjega in četrtega odstavka 78. člena ZDDV-1, drugega odstavka 130.c člena ZDDV-1 in šestega odstavka 137.b člena ZDDV-1. Predložitev obračuna DDV Davčnim zavezancem, ki prvič oddajate obračun DDV, ni potrebno več prilagati prilog, kot sta knjigi izdanih in prejetih računov. Oprostitev za določene dejavnosti v javnem interesu, opravljene s strani oseb, ki niso osebe javnega prava Subjekti, ki izpolnjujete pogoje za oprostitev plačila DDV  za opravljanje dejavnosti po 42. členu ZDDV-1 (storitve in dobave blaga v povezavi z zdravstvom, socialnim varstvom, varstvom otrok, šolstvom, nepridobitnimi organizacijami, športom in kulturo), po novem niste več zavezani, da bi svojo dejavnost predhodno sporočili oziroma priglasili davčnemu organu. Subjekti, ki niso osebe javnega prava os javni zavodi, zbornice, nepridobitne organizacije… Več

Zavezanec, ki med letom ni uveljavljal olajšav za vzdrževane družinske člane in tisti, ki želi medletno uveljavljeno olajšavo spremeniti, mora vložiti Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine. Vlogo lahko zgolj preko eDavkov oddate do 20. 2. 2022 Vlogo v papirnati obliki je mogoče oddati do 7. 2. 2022. Če  boste vlogo oddali preko eDavkov, lahko to storite do 20. 2. 2022, saj bo elektronski portal ostal odprt v času vnosa podatkov iz papirnatih vlog. Na podlagi Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje ponovnih izbruhov in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 papirnatih vlog ne bo mogoče vložiti v vložišču  finančnega urada in pri tem dobiti potrdila o oddaji, temveč le po pošti ali v predalnik pred vhodom v prostore finančnih uradov. Več informacij lahko pridobite na: https://www.gov.si/novice/2022-01-06-ne-pozabite-na-uveljavljanje-posebne-olajsave-za-vzdrzevane-druzinske-clane-za-odmero-dohodnine-za-leto-2021/

  Fizične osebe, ki ste v letu 2021 oddajale hišo, stanovanje, pisarne ali druge prostore v najem, plačate davek na oddajanje premoženja v najem. Napovedi za dohodke oddajate do najkasneje 28. februarja za preteklo leto. Če želite uveljavljati dejanske stroške, je potrebno do najkasneje 17. januarja 2022 vložiti zahtevek. V nadaljevanju pojasnjujemo razlike med oddajanjem nepremičnine v najem fizični osebi ali pravni osebi, podjetniku in navajamo roke za oddajo zahtevkov in vlog.  Oddajanje nepremičnine v najem fizičnim osebam  Fizične osebe, ki oddajate premično ali nepremično premoženje v najem fizičnim osebam, morate dosežene dohodke napovedati do 28. februarja. Dohodke, dosežene v letu 2021 tako prijavite najkasneje do 28. februarja 2022.  Dohodek lahko prijavite na dva načina, in sicer: elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki (tudi z uporabniškim imenom in geslom), osebno ali po pošti, sicer pri finančnem uradu, kjer je davčni zavezanec vpisan v davčni register. Napoved vložite pri finančnem uradu, pri katerem ste kot zavezanec za davek vpisani v davčni register. Napovedi niso dolžni vložiti zavezanci, ki so dosegli dohodek iz najema skupnih prostorov v večstanovanjskih stavbah (npr. hišniških stanovanj) preko upravnikov.  Če želite uveljavljati dejanske stroške, morate oddati zahtevek do 28. februarja 2022, ob oddaji napovedi.   Oddajanje nepremičnine v najem pravnim osebam, podjetnikom in drugim subjektom, ki opravljajo dejavnost Fizične osebe, ki oddajate premično ali nepremično premoženje v najem pravnim oseba ali osebam, ki opravljajo dejavnost, prejemate že med letom neto najemnino, saj je plačnik davka pravna oseba oziroma oseba, ki opravlja dejavnost, ki v vašem imenu oddaja REK-2 obrazec, pri tem pa obračuna ustrezni davek. Če želite uveljavljati dejanske stroške, morate oddati zahtevek do 17. januarja 2022. Če zahtevka ne oddate, je davčna osnova 85 odstotkov najemnine, davčna stopnja pa je 27,5 odstotkov. Način uveljavljanja dejanskih stroškov od dohodka iz oddajanja premoženja v najem Fizične osebe, ki želite uveljavljati dejanske stroške za nepremičnine, ki jih oddajate v najem fizičnim osebam, morate oddati napoved do 28. februarja za preteklo leto za nepremičnine, ki jih oddajate v najem pravnim osebam ali osebam, ki opravljajo dejavnost, morate oddati zahtevek do 15. januarja za preteklo leto (letos je rok oddaje 17. januar 2022, ker je 15. januar 2022 sobota) Kdaj se uveljavljajo dejanski stroški? Dejanske stroške je smiselno uveljavljati, če ti presegajo normirane stroške v višini 15 odstotkov. Katere stroške lahko uveljavljate? Stroški, ki ji lahko uveljavljate so stroški vzdrževanja premoženja, s katerimi se ohranja uporabna vrednost premoženja, če jih med oddajanjem v najem plačujete sami, torej ne najemojemalec. Bodite pozorni, da so stroški vzdrževanja namenjeni normalni uporabi in da pri obnovi ne gre za luksuzne spremembe, katerih namen je zgolj estetski videz. Stroške vzdrževanja dokazujete z računi, datiranimi v obdobju, za katerega oddajate napove oziroma izjavo. Več  

člen ZDUPSOP določa način obveščanja, če delavec opravlja delo na domu. V nadaljevanju pojasnjujemo, kako pravilno napotiti delavca, da opravlja delo na domu.  ZDR-1 Zakon o delovnem razmerju (ZDR-1) določa štiri obveznosti, za opravljanje dela na domu: Sklenjena mora biti pogodba o zaposlitvi z določbo oziroma dogovorom, da bo delavec opravljal delo na domu. V pogodbi o zaposlitvi morajo biti dogovorjene pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu. Delavec ima pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev. Višina nadomestila se določi v pogodbi o zaposlitvi. Delodajalec mora pred začetkom opravljanja dela na domu o tem obvestiti Inšpektorat za delo. Za delo na domu se šteje delo, ki ga delavec opravlja: na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca in na daljavo, ki jo delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Obveščanje Inšpektorata za delo po ZDUPSOP Delodajalec pred začetkom dela delavca na domu obvesti Inšpektorat za delo o: podatkih o delodajalcu (naziv, naslov, matična številka in dejavnost, ki jo opravlja), podatkih, ki se nanašajo na delavca, ki bo opravljal delo na domu (osebno ime, naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga bo delavec opravljal, delovna sredstva in delovna oprema, ki jo bo delavec uporabljal, predvideno obdobje trajanja in predvideni delež delovnega časa opravljanja dela na domu), morebitnem tveganju za varnost in zdravje delavca pri opravljanju dela na domu. Delodajalci obvestilo vložijo elektronsko, preko informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom, ki ga upravlja ministrstvo, pristojno za javno upravo. Prijava se izvede na povezavi SPOT. Veljavnost ukrepa Ukrep velja od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022. Več

V Uradnem listu RS, št. 206/2021, z dne, 29. 12. 2021 je bil objavljen Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP). Uvedba zakona spreminja, dopolnjuje ali odstopa od določb zakonov, ki so navedeni v 1. členu zakona. Karantena in višja sila za zaposlene Ukrep se podaljšuje do 31. marca 2022, podaljša pa se lahko za največ tri mesece. Samostojni podjetniki, kmeti in družbeniki enoosebnih družb, ki so v karanteni ali so v karanteni njihovi otroci, so tako še vedno upravičeni do posebnega dodatka, ki znaša: 250 evrov za deset dni 500 evrov za dvajset dni oziroma 750 evrov za en mesec.  Kratkotrajna bolniška odsotnost Podaljšuje se kratkotrajna bolniška odsotnost do tri dni, in sicer do 28. februarja 2022, z možnostjo podaljšanja za največ tri mesece. Obveščanje o delu na domu Obveščanje o delu na domu se opravlja preko portala SPOT in je podaljšano do 31. decembra 2022. Letni dopust zaposlenih Podaljšana je izraba letnega dopusta iz let 2020 in 2021. Delavec, ki ni mogel koristiti letnega odpusta iz let 2020 in 2021, ker je bil odsoten zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali nege in varstva otroka, ima pravico izrabiti letni dopust za leto 2020, ki ni bil izrabljen v letu 2021, do 1. aprila 2022. Delavec, ki ni mogel koristiti dopusta za leto 2021, v trajanju najmanj dveh tednov, zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem virusa ali zaradi posledic COVID-19, v tekočem letu, ima pravico do izrabe do 31. decembra 2022. Nakup hitrih antigenskih testov za samotestiranje Do subvencije za nakup so upravičeni delodajalci in samozaposleni. Višina pomoči znaša 92,50 EUR na delavca ali na osebo, ki na kakršnikoli drugi podlagi opravlja delo pri delodajalcu in se mora samotestirati. Ukrep velja od 8. novembra 2021 do 31. januarja 2022 in se lahko podaljša s sklepom za največ pet mesecev. Izjava za izplačilo se vloži preko eDavkov najkasneje do 15. februarja 2022. Turistični boni Koriščenje turističnih bonov je možno do 30. junija 2022 in se lahko podaljša še za največ pet mesecev. Več

Slovenski podjetniški sklad ponuja Vavčer za prenos lastništva, s čimer želi vzpodbuditi MSP k izvedbi aktivnosti za pripravo in izvedbo prenosa lastništva z namenom, da se ohranijo delovna mesta, da poslovni subjekt posluje naprej in se poveča njegova konkurenčnost, dodana vrednost oziroma prihodki od prodaje. Upravičeni stroški Upravičeni stroški se nanašajo na obdobje od 1.1.2021 do 30.9.2023. Razdeljeni so na tri sklope, in sicer: sklop aktivnosti: stroški aktivnosti vezani na pripravo prijavitelja na prenos lastništva sklop aktivnosti: stroški aktivnosti vezani na izvedbo prenosa lastništva sklop aktivnosti: stroški aktivnosti vezani na dvig kompetenc prevzemnika družinskega podjetja Višina sofinanciranja SPS sofinancira 60 % upravičenih stroškov. Najmanjša spodbuda znaša 500 EUR za posamezni sklop aktivnosti, največja pa 3.000 EUR. Višina vseh sredstev, ki so namenjena za vavčerje v obdobju 2021-2023 znaša 300.000 EUR. Več

Na spletni strani www.gov.si je objavljen ukrep, ki omogoča, da samozaposleni, družbeniki in kmetje v primeru karanten ali obveznega varstva otrok prejmejo nadomestilo za izgubljeni dohodek. Upravičenci do delnega povračila izgubljenega dohodka: samozaposleni, družbeniki, kmetje; Kdaj ste upravičeni? Upravičeni ste, če ne morete opravljati dejavnosti in organizirati dela na domu zaradi: odrejene karantene (z odločbo o karanteni ali s potrdilom o napotitvi v karanteno) ali obveznosti varstva otroka zaradi: odrejene karantene otroku (z odločbo o karanteni ali s potrdilom o napotitvi v karanteno) ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole (na primer zaprtje šole ali vrtca). Kriteriji za delno povrnitev dohodka  Odrejena karantena Karantena mora biti odrejena z odločbo ali potrdilom zaradi: stika z okuženo osebo ali, prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo, ki je posledica vrnitve iz druge države; Obveznosti varstva otroka Velja za otroke: do vključno petega razreda osnovne šole, s posebnimi potrebami in posebnim programom v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami in ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca. Do povračila je upravičena oseba, če: je otroku odrejena karantena z odločbo o karanteni ali potrdilom o napotitvi v karanteno ali če predloži ustrezno dokazilo, da je nastopila druga zunanja objektivna okoliščina (otrok ne sme obiskovati šole ali vrtca, ki je posledica okoliščin, povezanih s COVID-19) nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole (potrdilo vrtca ali šole, ker je oddelek vrtca ali šole zaprt, razen v primerih splošno znanih dejstev – na primer, šolanje na daljavo). Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka  Višina znaša 250 evrov za vsako odrejeno karanteno ali za čas, ko oseba ni zmožna opravljanja dela zaradi višje sile (varstvo otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole). Povračilo je možno največ do: 250 evrov za 10 dni, 500 evrov za 20 dni in 750 evrov v enem mesecu. S posamezno vlogo se lahko uveljavlja znesek v višini 250 evrov. Predložitev vloge Vloga se odda preko eDavkov na obrazcu NF-Karantena, najpozneje do 15. januarja 2022. Finančna uprava bo delno izgubljeni dohodek nakazala najkasneje do 15. februarja 2022. Več    

Ob koncu leta mora delodajalec preveriti, ali so delavci izrabili lanski dopust in dva tedna letošnjega v enem delu. Izdati mora letni delovni koledar. Delavcem, ki so se zaposlili po 1. juliju, mora izplačati sorazmerni del regresa, do 31. januarja pa mora izdati pisni obračun (nadomestila) plače. Pripraviti se mora tudi na morebitno povečanje minimalne plače in večjo minimalno osnovo za obračun Če je imel dobro poslovno leto, lahko delavce tudi nagradi. Izplačilo sorazmernega dela regresa Delodajalec mora delavcem, ki so se pri njem zaposlili po 1. juliju, najkasneje do konca leta izplačati sorazmerni del regresa. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu to preneha med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta in regresa za vsak mesec zaposlitve (sorazmerni del letnega dopusta in regresa). Pri tem je treba poudariti, da ima pravico do 1/12 letnega dopusta in regresa za vsak dopolnjen mesec zaposlitve in tudi za dneve v ne dopolnjenem mesecu (161/1 ZDR-1). Spomnimo Regres mora delodajalec v skladu z delovnopravno zakonodajo izplačati najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta, razen ob določenih izjemah (npr. sklenitev pogodbe o zaposlitvi po tem datumu, ali če je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti v primeru nelikvidnosti delodajalca določen kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega leta). Če se je delavec pri delodajalcu zaposlil po 1. juliju, ZDR-1 roka za izplačilo regresa ne določa. Praksa delodajalcev je v tem primeru zelo različna – bodisi delavcem izplačajo sorazmerni del regresa ob izplačilu prve plače bodisi do 31. decembra tekočega leta.  Slednje se šteje za pravočasno izplačilo. Letni delovni koledar Z letnim delovnim koledarjem delodajalec delavcem sporoči, koliko urna bo njihova delovna obveznost v posameznem mesecu prihodnjega leta, kateri dnevi so dela prosti in kdaj bodo imeli kolektivni dopust. Delodajalec mora pred začetkom koledarskega ali poslovnega leta določiti letni razpored delovnega časa in o tem pisno obvestiti delavce na pri njem običajen način (na primer na oglasnem mestu v njegovih prostorih ali z uporabo informacijske tehnologije) in sindikate pri njem (148/2 ZDR-1). Ta obveza velja za vsakega delodajalca, ne glede na to, ali imajo delavci delovni čas razporejen enakomerno ali neenakomerno. V letnem delovnem koledarju mora delodajalec delavcem razporediti vsaj toliko delovnega časa, da bodo imeli zagotovljen polni delovni čas oziroma čas, ki predstavlja njihovo delovno obveznost. ZDR-1 ne določa vsebine letnega delovnega koledarja, niti koliko dni pred začetkom novega leta ga mora delavcem izročiti. Ga pa urejajo nekatere kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti.

Konec leta večina organizacij popisuje sredstva in obveznosti. Popis je pomemben, saj le s pravilno izkazanimi vrednostmi bilančnih postavk izkazujemo resničen in pošten prikaz finančnega položaja organizacije in pravilen obračun davčnih obveznosti. Organizacije morajo opraviti popis sredstev in obveznosti najmanj enkrat letno. Obveznost izvajanja popisa za gospodarske družbe določa 54. člen ZGD-1, za proračunske uporabnike in pravne osebe javnega prava določa Zakon o računovodstvu, ostali subjekti upoštevajo predpise SRS. Organizacije, ki so zavezanci za DDV, morajo od primanjkljaja in uničenja blaga (v primerih, ki jih določa zakon) skladno z ZDDV-1 obračunati DDV. Popis sredstev in obveznosti se lahko izvaja kadarkoli v letu, priporočljivo je, da je čim bolj na koncu poslovnega leta, saj so tako zagotovljeni bolj kakovostni podatki o popisnem stanju. Način izvedbe Popis se izvede po sledečih korakih: izdaja sklepa o izvedbi rednega letnega popisa, izdelava načrta za popis, imenovanje popisne komisije, priprava za popis, izvedba popisa, ugotavljanje presežkov in primanjkljajev, ki ga potrdi ustrezni organ, evidentiranje popisnih razlik in davčnih učinkov, hramba dokumentacije; Upravni organ organizacije potrdi sklep o izvedbi podpisa, v katerem predlagatelj navede časovno obdobje popisa. Določijo se tudi roki izvedbe. S sklepom se imenuje popisna komisija, ki ima običajno tri člane, najmanj pa dva. Pravilo dobre prakse napotuje, da popisa ne opravljajo zaposleni v računovodskem in finančnem oddelku, družbeniki ali vodstveni delavci. Obdavčitev popisnih razlik Popisne razlike so predmet obdavčitve z davkom na dodano vrednost in davkom od dohodka pravnih oseb. Davčno obveznost po ZDDPO-2 običajno povzročijo popisni primanjkljaji, ki so davčno priznani, če ne gre za zasebno (po)rabo, ki ni skladna s poslovno prakso. 7. člen ZDDV-1 navaja, da mora zavezanec obračunati DDV od blaga, od katerega je odbijal vstopni DDV, blago pa je kasneje uporabil za druge namene, ne za opravljanje dejavnosti. Za uporabo blaga za druge namene, torej ne za opravljanje dejavnosti, se štejejo tudi primanjkljaji. Izjema je primanjkljaj: zaradi višje sile, ki je neločljivo povezan s procesom izdelave in predelave blaga, iz naslova kala, razsipa in okvare blaga, ki sta neločljivo povezana s skladiščenjem in prevozom blaga, v dejanskem obsegu, ki pa ne sme biti večji od običajnega, ki ga določi strokovno združenje, zaradi tatvine oziroma kraje, pod pogojem, da je bila kraja prijavljena policiji; Davčna obveznost nastane v obdobju, v katerem je bila opravljena dobava blaga. Če organizacija med letom izloča zaloge izdelkov, ki jim je pretekel rok uporabnosti (dokazuje z listinami), morajo le-te vključiti v kalo, ki ga primerjajo s kalom po pravilniku strokovnega združenja. Vrste popisov sredstev in obveznosti Organizacije popisujejo sredstva in obveznosti s fizičnim preštevanjem ali usklajevanjem. Popis terjatev in obveznosti Terjatve in obveznosti je priporočljivo uskladiti vsaj enkrat letno. Usklajujemo jih z izpisom odprtih postavk (IOP). Potrjevanje IOP kupcu oziroma dobavitelju ne predpisuje noben zakon. Z IOP usklajujemo tudi druge obveznosti in terjatve, kot so denarna sredstva ter dana in prejeta posojila. Opredmetena osnovna sredstva Podlaga za popis je izpis iz registra. Popis se izvaja fizično, popisne listine pa se nato preverjajo s stanjem v registru osnovnih sredstev organizacije. Popišejo se vsa osnovna sredstva, ne glede na to, kje se nahajajo. Predlog za odpis, popravilo ali uničenje uničenih ali poškodovanih osnovnih sredstev da popisna komisija. Odpis uničenih osnovnih sredstev, ki jih bo organizacija odpisala, in je bilo nabavljeno z DDV, katerega je organizacija upoštevala kot odbiten pred koncem obdobja, določenega za popravek odbitka vstopnega DDV (oprema 5 let, nepremičnine 20 let), ni treba popraviti. Zaloge Zaloge organizacija popisuje fizično. Popisna komisija ugotavlja obstoj zalog in njihovo (ne)poškodovanost. Organizacija imenuje ločeno tudi komisijo, ki preveri morebitno tehnološko ali drugo zastaranje zalog in predlaga nadaljnje postopke (zmanjšanje prodajne cene, uničenje…). Za poškodovano ali zastarano zalogo se zniža prodajna cena, za kar se pripoznajo prevrednotovalni poslovni odhodki v velikosti razlike med čisto iztržljivo in knjigovodsko vrednostjo zalog. Zmanjšanje vrednosti zalog na čisto iztržljivo vrednost ni predmet DDV, saj ne predstavlja primanjkljaj ali kalo. Če so zaloge neuporabne (kar mora organizacija dokazati), zmanjša knjigovodsko vrednost na čisto nadomestljivo. Zmanjšanje je strošek oziroma odhodek tekočega obdobja, ki ni zavezano k obračunu DDV.

Po Zakonu o delovnih razmerjih – ZDR-1 je plačilo za poslovno uspešnost (v pogovornem jeziku lahko tudi trinajsta plača, božičnica, letna nagrada in podobno, saj ti termini niso zakonsko opredeljeni) opredeljeno kot sestavni del plače, če je tako dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Zakon o dohodnini – ZDoh-2 v 12. točki prvega odstavka 44. člena določa izvzem dela plače za poslovno uspešnost iz davčne osnove dohodka iz delovnega razmerja, in sicer do višine 100 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Ugodnejša davčna obravnava se uporablja za izplačila dela plače za poslovno uspešnost, ki bodo izplačana enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, pod pogojem: da je pravica do tega izplačila določena v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni in imajo hkrati vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost (pogoji do pridobitve pravice morajo biti določeni enotno za vse delavce), ali da je pravica do tega izplačila določena v kolektivni pogodbi, v kateri so določena merila za pridobitev pravice do tega izplačila (ni nujno, da so pogoji določeni enotno za vse delavce). ker je plačilo za poslovno uspešnost del plače, mora biti izplačano v denarju, in ne v delnicah ali bonih, niti se ne smejo ponujati ugodnosti v naravi. KAJ PA MORATE VEDETI ČE STE PREJEMNIK PKP POMOČI? Če ste uveljavljali korona pomoč, potem  ne smete izplačati nagrad za poslovno uspešnost vodstvu, sicer boste morali pomoč vračati. Kot so pojasnili na Fursu, je po zakonodaji PKP pomoči treba vračati, če ste prejemali: povračilo nadomestila plače za čakanje na delo in oprostitev prispevkov za socialno varnost po PKP 1, mesečni temeljni dohodek po PKP 1 in PKP 5, če je prišlo do izplačila nagrad poslovodstvu oz. dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oz. za leto 2020; subvencijo skrajšanega polnega delovnega časa po PKP 3 in PKP 8, če je od 1. januarja 2021 prišlo do izplačila nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020, 2021 oz. za leto 2020 oz. 2021; povračilo nadomestila plače na začasnem čakanju na delo po PKP 8, če je od 1. februarja 2021 prišlo do izplačila nagrad poslovodstvu oz. dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 za leto 2021; subvencijo minimalne plače po PKP 8, če je od uveljavitve PKP 8 prišlo do izplačila nagrad poslovodstvu oz. dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 za leto 2021; povračilo nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas po zakonu o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT), če je od 1. januarja prišlo do izplačil nagrad poslovodstvu oz. dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oz. za leto 2021.