Obveščamo vas, da v petek, 3. 4. 2015 (Veliki petek), evropski plačilni sistem ne bo posloval, zato banke in hranilnice v državah Evropske unije ne bodo izvajale medbančnega plačilnega prometa.  V petek bo možna le obdelava internih plačil v okviru banke.  Plačilni promet v polnem obsegu bodo banke izvajale zopet v torek, 7.4.2015. Rok za izpolnitev obveznosti, ki zapadejo v petek, 3. 4. 2015, se ne prenese na naslednji delovni dan.

Podjetja, samostojni podjetniki ter društva, ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, morajo letna poročila in obračun davka od dohodka pravnih oseb (ali dohodka iz dejavnosti) oddati najkasneje do 31.3.2015. Letna poročila za državno statistiko in javno objavo bomo za mikro in majhna podjetja, ki niso zavezana za revizijo, oddali na poenotenih obrazcih z neposrednim vnosom preko spletne strani Ajpesa. Letna poročila za velike in srednje družbe bomo za državno statistiko oddali na poenotenih obrazcih z neposrednim vnosom preko spletne strani Ajpes, za javno objavo pa v pdf datoteki preko spletne strani Ajpes. Revidirana in konsolidirana letna poročila bomo oddali v pdf datoteki preko spletne strani Ajpes najkasneje do 31.8.2015. Davčne obračune (davka od dohodka pravnih oseb ali dohodka iz dejavnosti) bomo oddali preko e-davkov.

FURS je v obvestilu objavljenem 20.3.2015 pozval vse davčne zavezance, da naj v davčnem obračunu za leto 2014, ustrezno davčno obravnavajo nakupe blaga in storitev, ki niso povezani z  opravljanjem dejavnosti.  Obveščajo, da so od  izbranih dobaviteljev, ki prodajajo takšne vrste blaga in storitve, ki so pretežno namenjene za zasebne namene (oblačila, obutev, zabavna elektronika, potovanja…), pridobili podatke o opravljenih nakupih v njihovih maloprodajnih enotah po Sloveniji. Podatki se nanašajo na davčne zavezance – pravne osebe in fizične osebe z dejavnostjo, ki so v obdobju od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2014 kupovali določene vrste blaga ali storitve, za katere obstaja velika verjetnost, da niso v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Od večjih dobaviteljev so prejeli podatke, ki so jih analizirali in ugotovili, da so poslovni subjekti nabavljali oblačila, obutev, luksuzne izdelke priznanih blagovnih znamk (zlatnina, ure, torbice), turistične aranžmaje in podobno, kar lahko predstavlja neupravičeno zniževanje davčne osnove, neupravičen odbitek DDV-ja ali osnovo za obračun dohodnine. Davčnim zavezancem predlagajo, da morebitne nakupe še pred oddajo obračunov in napovedi za leto 2014 ustrezno davčno obravnavajo. Zavezancem, ki so v preteklih letih kupovali blago in storitve za neposlovne namene in pri tem ravnali v nasprotju z veljavno zakonodajo (Zakon o dohodnini, Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, ZDDV) pa predlagamo, da vložijo samoprijavo, ki je možna le do začetka davčno inšpekcijskega nadzora.

Podjetja in podjetniki, ki sami računate in plačujete obveznosti iz naslova obdavčitve dohodka iz oddajanja premoženja v najem, bodite pozorni na spremembo sklica. FURS opozarja, da davčni zavezanci še vedno napačno izpolnjujejo plačilni nalog. Od februarja dalje se namreč obveznosti iz naslova davčnega odtegljaja iz naslova najemnin vplačajo na vplačilni račun številka SI56011008881000030. Pri plačilu je potrebno navesti sklic SI19_DŠ (davčna številka zavezanca)-41009.

Na spletni strani Ministrstva za finance je bil 4. marca 2015 objavljen Predlog zakona o potrjevanju računov, s katerim naj bi se uvedle t.i. »davčne blagajne«. V skladu z načrti naj bi se davčne blagajne v opisani obliki pričele uporabljati s 1. oktobrom 2015. Predviden je sistem, pri katerem bodo blagajne zavezancev prek spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave, ki naj bi omogočal potrjevanje izdanih računov in tudi njihovo shranjevanje. Informacijski sistem FURS bo preveril poslane podatke še pred izdajo računa in nato poslal blagajni posebno enkratno identifikacijsko številko računa, ki se bo izpisala na računu. Postopek naj bi trajal manj kot 2 sekundi. S tem načinom zbiranja podatkov bi bilo mogoče nadzirati in primerjati poročani promet z izdanimi računi, inšpekcijski nadzor pa bi se lahko v večji meri usmeril k bolj tveganim dejavnostim oz. zavezancem. Po predlogu zakona je izjema izdajanja računov preko davčnih blagajn predpisana zgolj za primere, ko oseba ni dolžna voditi poslovnih knjig in evidenc ali ni zavezanec za DDV ter za dobave blaga na krovu zrakoplova med letom in prodaje storitev preko avtomatov. FURS ocenjuje, da davčni zavezanci, ki pri izdaji računov že sedaj uporabljajo računalniške registrske blagajne, ne bodo imeli večjih dodatnih stroškov. Zavezanci, ki pri izdaji računov še ne uporabljajo računalniških registrskih blagajn, in zavezanci, ki pri izdaji računov trenutno uporabljajo elektronske registrske blagajne ali stare osebne računalnike, ki nimajo možnosti dostopa do interneta, pa bodo morali kupiti osebni računalnik, tablični računalnik z možnostjo dostopa do interneta ter program za blagajniško poslovanje. Rok za pripombe se izteče 3. aprila 2015.

Podjetja, ki izvajajo raziskovalno – razvojne projekte, lahko sredstva, ki ji vlagajo v ta namen, uveljavljajo kot 100% davčno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj pri izračunu davka od dohodka pravnih oseb (ali davka od dohodka iz dejavnosti). To pomeni, da podjetje, ki je v letu 2014 v raziskovalno-razvojne projekte vložil 10.000 EUR, lahko ta znesek v celoti uveljavlja kot olajšavo in ta znesek odšteje od dobička, ki je predmet obdavčitve. Olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb in na tej podlagi izdani Pravilnik o  uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj. Navedeni pravilnik ureja način uveljavljanja davčnih olajšav, podrobneje opredeljuje vrste vlaganj, ki veljajo za vlaganja v raziskave in razvoj in določa obrazec za uveljavljanje teh davčnih olajšav. Opredelitev R&R dejavnosti  R&R obsega kreativno delo, ki se v podjetju izvaja sistematično, s ciljem povečanja znanja posameznika oziroma družbe kot celote in uporabo tega znanja za kreiranje novih proizvodov, procesov in storitev ali za znatno izboljšanje obstoječih proizvodov, procesov ali storitev. Osnovno merilo za razločevanje R&R od drugih dejavnosti je, da mora biti v R&R prisoten pomemben element novosti. To pomeni, da rešitev določenega problema ni razvidna nekomu, ki pozna osnovni obseg splošnega znanja in tehnik na zadevnem področju. Vsi inovacijski projekti, ki se izvajajo v podjetju, ne sodijo v raziskovalno razvojno (R&R) dejavnost. Med R&R dejavnost ne sodijo: postopki in tehnične priprave za uvajanje novih ali bistveno izboljšanih proizvodov in postopkov, ki jih drugje še ni, dejavnosti za uvajanje novega ali bistveno izboljšanega izdelka ali storitve, vključno z raziskavo trga in oglaševanjem ob lansiranju, usposabljanje osebja za razvoj in/ali uvajanje novih ali bistveno izboljšanih proizvodov in postopkov, pridobitev izpopolnjenih strojev, opreme in računalniške opreme ali programske opreme za proizvodnjo novih ali bistveno izboljšanih proizvodov in postopkov, nakup ali pridobitev licence za patente in nepatentirane izume, strokovnega znanja in izkušenj in drugih vrst znanja od drugih podjetij ali organizacij. Kot pomemben pripomoček pri definiciji R&R dejavnosti je OECD Frascati Manual 2002. Navedeno gradivo uporablja kot osnovo za določanje R&R dejavnosti tudi FURS in tudi Ministrstvo za gospodarstvo. Povezava na omenjeni priročnik je naslednja: http://www.tubitak.gov.tr/tubitak_content_files/BTYPD/kilavuzlar/Frascati.pdf Brez poslovnega načrta projekta ni davčne olajšave Davčna olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj se prizna ob pogoju, da so vlaganja v raziskave in razvoj, ki se lahko kvalificirajo za olajšavo, poprej opredeljena v poslovnem načrtu ali posebnem razvojnem projektu oziroma programu zavezanca, in to podrobno in tako, da je možno pozneje spremljati in preverjati skladnost s projektom oziroma razvojnim programom. Oblika oziroma posebni obrazec za izdelavo projektne dokumentacije ni posebej predpisana, minimalne zahteve glede vsebine poslovnega načrta, posebnega razvojnega projekta oziroma programa pa so navedene v Pravilniku o uveljavljanju davčnih olajšav v raziskave in razvoj. Poslovnega načrta ni potrebno predložiti neposredno ob predložitvi davčnega obračuna, temveč v davčnem postopku na zahtevo davčnega organa. Ob oddaji davčnega obračuna se odda le obrazec za uveljavljanje davčnih olajšav v R&R, kjer se navede višina vlaganj v R&R. Upravičeni stroški projekta – kaj lahko uveljavljate kot olajšavo Kot vlaganje v raziskave in razvoj za namene davčne olajšave štejejo: – notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca; – nakup raziskovalno-razvojnih storitev. Notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca so tiste dejavnosti, ki jih zavezanec izvaja v lastni režiji, torej z lastnimi zaposlenimi. Vlaganja v notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca vključujejo: stroške dela oseb, ki delajo na raziskovalno-razvojnih projektih, nakup raziskovalno-razvojne opreme, ki se izključno in stalno uporablja pri izvajanju raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca, materialne stroške, povezane z raziskovalno-razvojno dejavnostjo, vključno s stroški podpornih storitev za to dejavnost, stroške izobraževanja, izključno za potrebe raziskovalno-razvojnih projektov v podjetju, stroške, povezane z zaščito intelektualne lastnine, ki neposredno izhaja iz raziskovalno-razvojnih dejavnosti zavezanca. Kot nakup raziskovalno-razvojnih storitev se štejejo storitve vseh tretjih oseb, ki so namenjene raziskovalno-razvojni dejavnosti. Vlaganja v nakup raziskovalno-razvojnih storitev vključujejo stroške pogodb z zunanjimi strokovnjaki in raziskovalci, ki delajo na raziskovalno-razvojnem projektu, in stroške pogodb za izvajanje raziskovalno-razvojnih aktivnosti, sklenjenih z raziskovalno-razvojnimi organizacijami in drugimi osebami, registriranimi za opravljanje raziskovalno-razvojnih dejavnosti. Med vlaganja v R&R se ne štejejo nakupi licenc (tudi licenc za računalniške programe). R&R dejavnost na področju programske opreme OECD Frascati Manual 2002, svetovna referenca za definiranje R&R dejavnosti, na področju programske opreme navaja, da je tovrstni projekt R&R dejavnost, če  je njegovo dokončanje odvisno od znanstvenega ali tehnološkega napredka, namen projekta pa mora biti sistematično razreševanje znanstvene ali tehnološke nejasnosti. Priročnik določa tudi bolj natančne navedbe take, s programsko opremo povezane dejavnosti rutinskega značaja, ki ne vključujejo znanstvenega in/ali tehnološkega napredka ali razreševanje tehnoloških nejasnosti, in se zato ne uvrstijo med R&R dejavnost. Primeri so: Programska oprema za poslovno uporabo ter razvoj informacijskega sistema z uporabo znanih metod ter obstoječih programskih orodij. Podpora obstoječim sistemom. Pretvarjanje in/ali prevajanje programskih jezikov. Dodajanje uporabniške funkcionalnosti uporabnim programom. Odpravljanje napak v sistemih. Prilagoditev obstoječe programske opreme. Priprava uporabniške dokumentacije. Primeri s programsko opremo povezanih storitev, ki se uvrščajo v R&R dejavnost: Razvoj informacijske tehnologije na ravni operacijskih sistemov, programskih jezikov, upravljanja s podatki, komunikacijsko programsko opremo in razvoj programske opreme in orodij. Razvoj internetne tehnologije. Raziskave metod načrtovanja, uvajanja in vzdrževanja programske opreme. Razvoj programske opreme, ki proizvaja napredek v splošnih pristopih za zajemanje, prenos, shranjevanje, priklic ali prikazovanje informacij. Razvoj na področju programskih orodij in tehnologij na specializiranih področjih računalništva (obdelava slik, geografska predstavitev podatkov….).

Delavcu s sklenitvijo delovnega razmerja pripada tudi letni dopust. Delodajalec mora vsako leto, najkasneje do 31. marca, delavce obvestiti o tem, koliko dni letnega dopusta jim pripada v tekočem koledarskem letu. Obvestilo mora biti v pisni obliki. Vročeno je lahko osebno ali po elektronski poti na »službeni« elektronski naslov delavca. V kolikor delodajalec (podjetje ali samostojni podjetnik) ne obvesti delavcev o odmeri letnega dopusta, je lahko kaznovan z globo od 750 – 2.000 EUR. Kaznovana pa je tudi odgovorna oseba delodajalca in sicer z globo od 100 – 800 EUR.  Kazni za manjše delodajalce (delodajalce, ki zaposlujejo 10 ali manj delavcev) znašajo 200 – 1.000 EUR. Koliko dopusta pripada delavcu v koledarskem letu? Odgovor na to vprašanje najdemo v prvi vrsti v Zakonu o delovnih razmerjih. Osnovni minimalni letni dopust znaša štiri tedne. To pomeni, da je osnovni minimalni letni dopust 20 dni (če je delavnik razporejen na 5 dni v tednu) oz. 24 dni (če je delavnik razporejen na 6 dni v tednu). Dodatni dnevi po zakonu pa pripadajo: Starejšemu delavcu, invalidu, delavcu z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavcu, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo –  najmanj 3 dodatni dnevi letnega dopusta Delavcu, ki ima otroka, ki še ni dopolnil 15 let – 1 dodatni dan dopusta Daljše trajanje letnega dopusta, kot je določeno v zakonu, se lahko določi s kolektivno pogodbo, internimi akti delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi.

Z marcem se povečuje najnižja osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost za zavarovance  družbenike-poslovodje. Nova najnižja osnova se upošteva pri obračunu prispevkov za februar – rok plačil 15.3. Najnižja osnova za prispevke za socialno varnost je določena v višini 65% zadnje znane povprečne letne plače v RS, preračunane na mesec. Najnižja osnova za plačilo prispevkov znaša  1.001,16 eur. Drugače povedano, družbenik – poslovodja bo mesečno od bruto zavarovalne osnove (BZO) v višini 1.001,16 EUR po novem plačeval najmanj 382,44 eur prispevkov.    

Z marcem se povečuje najnižja osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost za zavarovance samozaposlene osebe (samostojne podjetnike posameznike).  Nova najnižja osnova se upošteva pri obračunu prispevkov za februar – rok plačil 15.3. Najnižja zavarovalna osnova za prispevke samozaposlenih znaša  54 % povprečne plače v letu 2014, le za prispevke za zdravstveno zavarovanje znaša 60 % povprečne plače leta 2014.  Samozaposlen  bo mesečno po novem plačeval od bruto zavarovalne osnove (BZO) v višini 831,14 EUR najmanj 330,15 eur prispevkov.

Z   marcem  se zopet povečuje najnižja osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost pri izplačilu plač in nadomestil plače. Za delavce, ki so v delovnem razmerju in prejemajo minimalno plačo (790,73 EUR), bodo morali delodajalci za vsa izplačila od 1.3.2015 dalje – torej vključno s plačo oziroma izplačili za februar- plačati prispevke za socialno varnost od osnove v višini 800,93 EUR (prej 792,05 eur) . To pomeni, da bo delavec lahko še naprej prejemal minimalno plačo (790,73 EUR), le prispevki se bodo obračunali od osnove, ki je višja od minimalne plače.  (800,93 EUR).