Zavod RS za zaposlovanje je objavilo povabilo, da lahko pridobite mesečno subvencijo v višini 300 do 420 EUR za zaposlitev brezposelnih mladih do 29. leta starosti. Delovno razmerje sklenete za nedoločen čas. Zagotovite tudi mentorstvo ter usposabljanje ali izobraževanje za novozaposlenega in mentorja. Zaželeno je pridobivanje digitalnih kompetenc. Povabilo je odprto od 8. aprila od 14. ure do 3. novembra 2024. Subvencija za zaposlitev  Izplačuje se 18 mesecev: od 300 EUR do 420 EUR za vsak mesec zaposlitve s polnim delovnim časom ali sorazmerno manj za krajši tedenski delovni čas, kadar zaposlite osebo v skladu z ustrezno odločbo. Zvišano subvencijo Za 70 EUR na mesec, če mlade vključite v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Oddaja ponudb  Elektronsko od 8. 4. 2024 do porabe sredstev, najdlje do 3.11.2024. Več o tem je objavljeno na: https://www.ess.gov.si/delodajalci/financne-spodbude/predstavitev-spodbud-za-zaposlitev/hitrejsi-vstop-mladih-na-trg-dela/      

Delavcu s sklenitvijo delovnega razmerja pripada tudi letni dopust. Obvestilo o tem, koliko dni letnega dopusta mu pripada v letu 2024, mora delodajalec delavcu vročiti najkasneje do 31.3.2024. Obvestilo mora biti v pisni obliki, vročeno pa je lahko osebno ali po elektronski poti na »službeni« elektronski naslov delavca.  Pravica do letnega dopusta Pravico do letnega dopusta pridobi delavec s sklenitvijo delovnega razmerja. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom ima pravico do sorazmernega dela – 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta. Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače. Koliko dopusta pripada delavcu v koledarskem letu? Višina letnega dopusta, ki pripada delavcu v koledarskem letu je določena v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), v kolektivnih pogodbah, internih aktih delodajalca ali v pogodbi o zaposlitvi. ZDR-1 določa osnovni minimalni dopust in dodatni dopust. Osnovni minimalni letni dopust znaša štiri tedne. To pomeni, da je osnovni minimalni letni dopust 20 dni (če je delavnik razporejen na 5 dni v tednu) oz. 24 dni (če je delavnik razporejen na 6 dni v tednu). Do dodatnih dni dopusta pa so upravičeni:: Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki negujejo in varujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo – do najmanj 3 dni dodatnega letnega dopusta, Delavec, čigar otrok še ni dopolnil 15 let – do 1 dan dodatnega letnega dopusta za vsakega otroka. Delavcu pa pripadajo tudi dodatni dnevi, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, internimi akti delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi.  Način izrabe letnega dopusta Letni dopust se izrablja glede na potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca, pri čemer se upošteva tudi njegove družinske obveznosti. Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo, starši šoloobveznih otrok pa imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. V kolikor pa delodajalec ugotovi, da bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces,  lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta.

Slovenski podjetniški sklad je letos objavil prvi javni razpis. Mikro in malim podjetjem ponuja mikrokredit do višine 25 tisoč evrov z ugodno obrestno mero. Podjetja bodo do mikrokreditov dostopala hitro, enostavno in brez stroškov vodenja in odobritve.  Razpisanih je 10 mio EUR sredstev. Višina financiranja od 5.000 EUR do 25.000 EUR kredita, 100-odstotno kritje upravičenih stroškov poslovnih procesov in/ali projekta. Možnost oddaje 1 vloge. Odplačilna doba: od 2 do 5 let. Moratorij: od 1 do 6 mesecev (z možnostjo podaljšanja do največ ½ dobe ročnosti kredita). Obrestna mera: 37,5 % 6-mesečnega EURIBORA + fiksni pribitek 0,8 %. Zavarovanje: 8 menic podjetja. Brez stroškov vodenja in odobritve kredita.   Pogoji za kandidiranje Status mikro ali malega podjetja (s. p., g.d., zadruga z omejeno odgovornostjo). Najmanj 1 zaposlen za polni delovni čas. Podjetje ustanovljeno in deluje pred 1.1.2022. Bonitetna ocena vsaj SB7. Podjetje ne sme biti v težavah. Podjetje ne spada v izključen sektor »de minimis«.   Stroški, ki so upravičeni: Opredmetena osnovna sredstva (nakup nove opreme). Neopredmetena osnovna sredstva (nakup patentiranih pravic, licenc,..). Stroški materiala in trgovskega blaga. Stroški storitev Stroški dela (neto plača, dohodnina, prispevki, stroški prehrane, regres,…). Zaračunan pripadajoči DDV na preostale upravičene stroške. Med upravičene stroške ne spada nakup vozil za cestni prevoz tovora ter stroški gradnje, nakupa in obnove poslovnih nepremičnin. Upravičeni stroški poslovnega procesa/projekta lahko nastanejo največ 6 mesecev pred oddajo vloge in 18 mesecev po odobritvi kredita. Oddaja vloge Elektronska, preko ePortala Sklada Prijavni rok: 08.03.2024 do 14.00 ure do 08.04.2024 do 14.00 ure, oziroma do porabe vseh sredstev Več informacij najdete tukaj: https://www.podjetniskisklad.si/p7-2024-mikrokrediti-2024/  

Obvezni zdravstveni prispevek se prvič obračuna od plače in nadomestil za mesec januar 2024, ne glede na datum izplačila. Praviloma gre za izplačila plač od 31.1.2024 do 18.2.2024 oziroma kadarkoli pozneje, če je obračun in izplačilo plač za nazaj (npr. pri realizaciji sodbe sodišča). Višina obveznega zdravstvenega prispevka Za obdobje od vključno 1.1.2024 (obračun plače za januar 2024) do vključno 28.02.2025 (obračun plače za februar 2025) znaša OZP 35 EUR. Za obdobje od vključno 1.3.2025 (obračun plače za marec 2025) dalje bo določena nova višina OZP. Obvezni zdravstveni prispevek se uskladi enkrat letno, in sicer 1. marca z rastjo povprečne bruto plače v RS v preteklem letu po podatkih SURS. Znesek OZP določi minister za zdravje, najkasneje v februarju, in njegovo višino objavi v Uradnem listu RS. Znesek obveznega zdravstvenega prispevka je: fiksni, velja za celotni koledarski mesec, ne glede na število dni zavarovanja v koledarskem mesecu, zato ga plača le en izplačevalec/delodajalec (glavni delodajalec), prispevek zavarovanca in se sešteva v skupni znesek prispevkov zavarovanca, skupaj z drugimi prispevki zavarovanca znižuje davčno osnovo in se odšteje od bruto I (zniža neto nadomestilo), prispevek zavarovanca, ki ga enako kot druge prispevke zavarovanca obračuna in nakaže delodajalec na prehodni račun FURS. Obvezni zdravstveni prispevek – S.P. Prispevek se bo obračunal mesečno skupaj z preostalimi prispevki na obrazcu OPSV.

  Nov znesek minimalne plače je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 6/2024 z dne 26.1.2024. Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2024, znaša 1.253,90 EUR

Kot vsako leto imate do 5. februarja oz. do 20. februarja čas, da pošljete na FURS vlogo za uveljavljanje vzdrževanih družinskih članov pri obračunu dohodnine. Vlogo morate poslati, če med letom niste uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane ali če olajšavo, ki ste jo med letom uveljavljali in jo želite spremeniti. Po 5. februarju boste olajšavo lahko spremenili le v obliki ugovora na informativni izračun dohodnine. Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane oddajate na več načinov. Vlogo lahko oddate: Preko mobilne aplikacije eDavki (Android, IOS). Tu vam bo na voljo že pred izpolnjena vloga, s podatki iz vaše lanske vložene vloge. Rok 20.02.2024. Elektronsko preko spletnega sistema eDavki. Prijavite se lahko z elektronskim potrdilom ali davčno številko in geslom. Tudi tu vam bo na voljo že pred izpolnjena vloga, s podatki iz vaše lanske vložene vloge. Rok 20.02.2024. Osebno ali preko pošte na finančni urad, kjer imate stalno prebivališče. Obrazec dobite na finančnem uradu ali na spletni strani eDavki. Rok 05.02.2024 Preden boste oddali vlogo, obvezno naredite testni izračun dohodnine za vas in vašega partnerja/partnerico, in tako preverite komu se bolj splača uveljavljati vzdrževane družinske člane in v kakšnem razmerju. Podatke o izplačanih dohodkih v lanskem letu vam mora delodajalec posredovati najkasneje do konca meseca januarja. Pri izračunu si lahko pomagate s programom za testni izračun dohodnine, ki je objavljen na portalu eDavki. Pri odločitvi upoštevajte naslednja pravila: Vzdrževane družinske člane naj uveljavlja tisti starš, ki ima višje dohodke. Dohodnina je namreč pri višjih dohodkih višja. Če imata oba starša primerljive dohodke oziroma sta v istem davčnem razredu, si je olajšavo smiselno porazdeliti. Ker se olajšava za drugega in več otrok povečuje, je pri delitvi smiselno, da oba vpišeta vse otroke in jih vsak kot vzdrževane družinske člane upošteva določeno obdobje znotraj leta. Na primer prvi starš prijavi otroke od januarja do avgusta, drugi pa od septembra do decembra. Če se starša ne moreta sporazumeti, kdo bo uveljavljal olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu sorazmerni del olajšave (vsakemu polovica).

  ZAKLJUČEVANJE LETA 2023 Ob zaključevanju leta 2023 bodite pozorni na: Številčenje izdanih računov za opravljene storitve/dobave blaga v/za leto 2023 se nadaljuje, kljub temu, da so računi izdani z datumom v začetku leta 2024; Številčenje za 2024 naj se začne s prvimi opravljenimi storitvami/dobavami blaga, ki se nanašajo na leto 2024; Prosimo za čimprejšnjo dostavo dokumentacije za leto 2023.   LETNA INVENTURA – POPIS 2023 Pred izdelavo računovodskih izkazov za poslovno leto je vsak podjetnik in družba po predpisih dolžan/dolžna uskladiti podatke zapisane v poslovnih knjigah z dejanskim stanjem, ki pa se ugotavlja s popisom sredstev in obveznosti do virov sredstev oziroma t.i. inventuro. Redni letni popis se izvrši enkrat letno. Postopek inventure: Sklep o inventurni komisiji. Predsednik oz. direktor organizacije najprej s sklepom imenuje inventurno komisijo, ter ji naloži popis stanja sredstev in obveznosti z namenom uskladitve stanja v knjigovodskih listinah. Člani inventurne komisije Predsednik inventurne komisije ne sme biti zadolžen za sredstva, ki se popisujejo. Člani popisnih komisij so zaposleni. Popisna komisija ter področje njihovega dela: Popis izvaja popisna komisija, ki naj bi vključno s predsednikom imela vsaj tri člane. Med področja dela popisnih komisij štejemo: ugotavljanje, merjenje, preštevanje, natančnejše opisovanje sredstev ter vpisovanje teh podatkov v popisne liste, vpisovanje sprememb, nastalih med dnevom popisa in določenim datumom, pod katerim se popis opravlja, vpisovanje dejanskega stanja v popisne liste, ugotavljanje razlik med stanjem, ugotovljenim s popisom, in knjigovodskih stanjem, dajanje predlogov kako se te razlike likvidirajo in knjižijo, podpisovanje popisnih listin, popisni listi ne smejo vsebovati podatkov o količinah! Članom popisnih komisij mora biti delo omogočeno, v času popisa naj se jih razbremeni drugih obveznosti. Poročilo mora vsebovati Po opravljenem popisu mora popisna komisija pripraviti poročilo o opravljenem delu ter o ugotovljenih razlikah (primerjati dejansko stanje od knjigovodskega stanja) in ga, podpisanega s strani vseh članov komisije, posredovati vodstvu, ta pa kasneje računovodstvu. Obravnavanje poročila o popisu Organ upravljanja organizacije obravnava zbirno poročilo o popisu ter s sklepi odloči o načinu likvidacije ugotovljenih primanjkljajev oziroma presežkov materialnih in drugih vrednosti, odpisu in uničenju neuporabnih in zastarelih sredstev, odpisu terjatev, prodaji neuporabnih, zastarelih in poškodovanih sredstev in drugem, povezanem z ugotovitvami popisne komisije, ter določi osebe, ki so odgovorne za ugotovljene primanjkljaje in presežke. Potrebno je poudariti, da je popis potrebno izvršiti za: vsa osnovna sredstva in drobni inventar, vsa denarna sredstva (tako na bančnem računu kot gotovino v blagajni), vse zaloge, vse terjatve, vse obveznosti, Praviloma se popis opravlja enkrat letno proti koncu leta.

Po Zakonu o delovnih razmerjih – ZDR-1 je plačilo za poslovno uspešnost (v pogovornem jeziku lahko tudi trinajsta plača, božičnica, letna nagrada in podobno, saj ti termini niso zakonsko opredeljeni) opredeljeno kot sestavni del plače, če je tako dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Davčno ugodnejša obravnava plačila za poslovno uspešnost ne velja za vsa plačila za poslovno uspešnost, ki so dogovorjena v skladu z ZDR-1, ampak so pogoji določeni z davčno zakonodajo. Pri tem pa je treba določiti kriterije in merila za izplačilo dela plače za poslovno uspešnost, kamor pa sodijo tudi kriteriji v zvezi s poslovnimi rezultati izplačevalca. Pravila so določena v 44. členu Zakona o dohodnini: »Plačilo za poslovno uspešnost, izplačano v zvezi z delovnim razmerjem v denarju ali naravi največ dvakrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem, če je pravica do izplačila za poslovno uspešnost določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Plačilo je torej neobdavčeno z dohodnino do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, prispevki pa se vedno plačajo in sicer od bruto zneska plača 22,10% delavec in 16,10% delodajalec. Davčna zakonodaja ne določa, katere kriterije je treba oziroma se sme uporabiti pri opredelitvi plačila za poslovno uspešnost ampak je njihova izbira prepuščena delodajalcem, ki jih opredelijo v splošnem internem aktu, ali pa so predmet socialnega dialoga s sindikati, kadar so kriteriji in merila opredeljeni v kolektivni pogodbi. Pri določanju pravic in obveznosti morajo delodajalci paziti, da te niso določene na način, da bi bile za kateregakoli od zaposlenih diskriminatorne. Ločevati pa je potrebno med dodatkom za poslovno uspešnost in tistim za delovno uspešnost. Dohodek mora predstavljati plačilo za poslovno uspešnost. Samo poimenovanje ni bistvenega pomena. Pomembno je upoštevati naravo in vsebino dohodka. V letno davčno osnovo se všteva presežek plačila nad povprečno letno plačo zaposlenih v Sloveniji v letu 2023 oziroma v januarju 2024, zmanjšana za sorazmerni del prispevkov za socialno varnost.

Vsi štipenditorji, ki izplačujejo štipendijo vsaj enemu dijaku oziroma študentu, morajo Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu Republike Slovenije vsako leto poročati o podeljenih štipendijah. Rok za letošnje poročanje je 31.12.2023.  O štipendijah morajo poročati vsi, ki podeljujejo štipendije: podjetja, samostojni podjetniki, javni in zasebni zavodi ter fundacije, občine, organi državne uprave. Delodajalci, ki so vključeni v regijske štipendijske sheme,  ni potrebno posebej sporočati skladu podatkov. Poročati se mora vsako leto, in sicer do konca koledarskega leta za tekoče šolsko ali študijsko leto. Podatke za šolsko oziroma študijsko leto 2023/2024 je tako potrebno oddati najkasneje do 31. 12. 2023. Poročanje o štipendijah je potrebno opraviti preko posebne spletne aplikacije, ki je dostopna na spletni strani Javnega sklada preko povezave: https://www.srips-rs.si/stipendije/porocanje . Za prijavo v aplikacijo je potrebno imeti ustrezen certifikat pravne osebe (digitalno potrdilo), ki ga je izdal kateri od pristojnih organov (npr. Halcom, Sigenca), preko aplikacije pa je nato mogoče oddati tudi pooblastilo drugi pravni osebi (npr. računovodskemu servisu), ki bo v imenu zavezanca oddala ustrezne podatke. Stranke, ki ne razpolagajo z digitalnim potrdilom za pravne osebe in želijo za poročanje o štipendijah pooblastiti drugo pravno osebo, ki ima kvalificirano digitalno potrdilo, lahko oddajo pooblastilo po pošti. Kaj poročati? Za vsakega štipendista je potrebno v predviden obrazec vnesti naslednje podatke: podatke o štipendistu: ime, priimek, EMŠO, naslov in občina prebivališča; podatke o šolanju štipendista: kje se šola, naziv izobraževalne ustanove in programa, vrsta in področje izobraževanja, letnik in status; podatke o štipendiji. Po prijavi v aplikacijo poročevalec izbere “Poročanje” ter nato “Štipendisti”.  Na prikazanem obrazcu izbere šolsko (oziroma študijsko) leto ter nato možnost “Vnesi novega štipendista”. V obrazec nato vnese vse zahtevane podatke o štipendistu, njegovem izobraževanju in štipendiji. S klikom na »Oddaj poročilo« oddajo. V primeru morebitnih napak  sistem na to opozori. Zakon določa tudi globo za prekršek opustitve dolžnosti poročanja, in sicer se z globo: od 300 do 600 eur kaznuje subjekt, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in dodeljuje štipendije na podlagi drugih predpisov, od 150 do 300 eur kaznujejo tudi odgovorno osebo subjekta prejšnje alineje.

Ste že kupili novoletna darila za poslovne partnerje, zaposlene in njihove družinske člane? Pred izbiro darila ne pozabite preveriti, kako so darila obdavčena oziroma kaj morate narediti, da boste ob obdaritvi delovali skladno z davčno zakonodajo. Darila poslovnim partnerjem V določenih primerih je potrebno od daril obračunati dohodnino po stopnji 25%. Samo če vrednost darila ne presega 42 eur oziroma če vrednost vseh daril prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 eur, dohodnine ni potrebno obračunati in o danem darilu ni potrebno poročati davčni upravi. Če darilo ne presega 80 eur, podjetju ni potrebno plačati dohodnine, mora pa o izplačilu poročati davčni upravi. Če pa darilo presega zgoraj omenjene številke, mora podjetje izračunati in plačati akontacijo dohodnine za obdarjenca v višini 25%. Pri tem naj poudarimo, da je z vrednostjo darila mišljena tržna vrednost, ki vključuje DDV. V skladu z Zakonom o davku od dohodka pravnih oseb spadajo darila poslovnim partnerjem (z logotipom ali brez) med stroške reprezentance, ki so davčno priznani le delno (50% vrednosti). Ob nakupu  poslovnih daril manjših vrednosti podjetje lahko uveljavila odbitek DDV, če so pri tem izpolnjeni naslednji trije pogoji: vrednost je omejena na 20 evrov, ne sme biti proti dobave blaga ali storitve s strani prejemnika darila, darilo se daje v okviru opravljanja dejavnosti prejemnika, občasno in ne vedno istim osebam. Če pogoji niso izpolnjeni se DDV ne sme odbiti. Obdavčitev poslovnih daril je odvisna od vrednosti darila: 1.       Vrednost darila je do vključno 42 eur: Ø obrazec REK se ne odda, Ø  akontacija dohodnine se ne plača, Ø  o darilu se ne poroča Davčni upravi. 2.       Vrednost darila je nad 42 eur do vključno 80 eur: Ø  obrazec REK se odda, Ø  akontacija dohodnine se ne plača, Ø  o darilu se poroča davčni upravi. 3.       Vrednost darila je nad 80 eur: Ø  obrazec REK se odda, Ø  akontacija dohodnine se plača, Ø  o darilu se poroča davčni upravi.   Kako pa je z darili zaposlenim in njihovim otrokom ter drugim družinskim članom? Darila zaposlenim  Darila so lahko v različnih stvarnih oblikah. Tudi darilo v obliki bona spada med tovrstna stvarna oziroma nedenarna darila. Darilo v naravi, ki je dano v zvezi z delovnim razmerjem je boniteta, če ga zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu zaposlenemu ali njegovemu družinskemu članu.  Pri tem s pojmom bonitete razumemo, da gre za vrednostno opredeljeno ugodnost, ki povečuje premoženjsko korist zaposlenega v njegovi zasebni sferi oziroma je za njegove zasebne namene (za njegovo zasebno življenje). Če je neki strošek zasebni strošek zaposlenega in ne strošek delovnega sredstva, ki mu ga mora zagotoviti delodajalec, se prevzem tega zasebnega stroška običajno šteje za boniteto zaposlenega. Tak primer je nakup čevljev, ki niso zaščitna delovna sredstva in vsakdanje obleke. Z njimi lahko razpolaga v prostem času oziroma za zasebne namene, zato predstavljajo dohodek zaposlenega.  Če je to posamično darilo v naravi je neobdavčeno do zneska 15 eur. Darilo, ki presega to vrednost ali je dano redno ali pogosto, pa je obdavčeno. Natančnejša opredelitev pojma »redno ali pogosto« iz zakona ne izhaja. Dokler se v davčni oziroma sodni praksi ta pojem vsaj deloma ne konkretizira je to stvar presoje posameznega delodajalca. Darila otrokom in drugim družinskim članom Tudi darila, ki jih delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve zagotovi družinskim članom zaposlenih, so praviloma obdavčljiva z dohodnino. Dohodek v obliki darila družinskim članom zaposlenega, ki izvirajo iz njegove zaposlitve pri delodajalcu, se pripiše temu zaposlenemu. Izjema od obdavčitve velja za darilo, ki je decembra dano otroku zaposlenega do 15 let (po pojasnilu davčnega organa, če je otrok ob prejemu darila star 15 let ali manj ) in vrednost ne presega 42 eur. Takrat se ne všteje v davčno osnovo. Če ti pogoji niso kumulativno izpolnjeni je celotna vrednost darila obdavčena pri zaposlenem. Po davčni praksi so ti odhodki v celoti davčno priznan odhodek, ker gre za obdaritev otrok zaposlenih le enkrat na leto.